Tbilisi – Čeprav je Gruzija v nedeljo napovedala enostransko prekinitev ognja, so glavno mesto Tbilisi do zgodnjega jutra preletavala ruska letala. Ko je tarča napada postal letalski radar v bližini mednarodnega letališča, je silovita eksplozija odmevala po vsem mestu. Bombe so še naprej padale tudi po mestu Gori, ki sta ga včeraj obiskala gruzinski predsednik Mihail Saakašvili in francoski predsednik Bernard Kouchner. Na njegovo prigovarjanje je Saakašvili privolil v mirovni načrt, katerega prvi korak je popolno premirje, ki bi omogočilo oskrbo ranjenih.
Tbilisi – Po poročanju mednarodnih človekoljubnih organizacij je v rusko republiko Severno Osetijo pribežalo 30.000 ljudi, kakih 6000 se jih je zateklo v Tbilisi. Če se bo konflikt stopnjeval, bo po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa v gruzinsko glavno mesto v prihodnjih dneh pribežalo 10.000 do 20.000 beguncev. V Gruzijo je že prispelo 30 ton humanitarne pomoči iz Francije, evropska komisija pa je v človekoljubne namene že namenila milijon evrov.
TBILISI, GORI, ERGNETI – Gruzija je ob 16. uri po srednjeevropskem času prekinila ogenj in ruskemu predstavniku v Tbilisiju predala sporočilo, da z območja konflikta umika svoje enote. Rusija je kmalu zatem potrdila, da je sporočilo res prejela, da pa po njenih navedbah gruzinske informacije ne držijo. Ruski tanki so še naprej hrumeli proti Goriju, ruska letala pa so zvečer še enkrat udarila po tovarni letal, ki je od gruzinske prestolnice oddaljena komaj nekaj kilometrov. Tbilisi je preplavilo hupanje avtomobilov, med prebivalci pa je znova zavladal strah, da bo Rusija zasedla vso Gruzijo. Pozno zvečer so agencije vendarle sporočile spodbudno novico, da je Rusija pripravljena na pogovore.
Odvetnik Miša je molče in s solzami v očeh strmel v sliko, na kateri je v družbi petih prijateljev. Štirje od njih so sodelovali v srditih bojih v Chinvaliju, prestolnici gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije. Pred sliko je prižgal svečko.
Ergneti, Tbilisi– Da bo Rusija posegla v vojno v Južni Osetiji, je bilo jasno že v petek zjutraj, ko se je oglasil predsednik ruske dume Boris Grizlov. Dejal je, da bo Rusija zaščitila tako svoje mirovnike kot ruske državljane v Južni Osetiji. Tam ima ruski potni list 98 odstotkov prebivalcev. Kmalu zatem se je s podobnim sporočilom v Pekingu oglasil še ruski premier Vladimir Putin. »Rusija bo odgovorila na gruzinsko agresijo,« je bil kratek in jedrnat.
Ergneti, Tbilisi – Gruzinsko glavno mesto je včeraj popoldne zajela panika zaradi novice, da so ruska letala bombardirala gruzinsko vojaško bazo Vazijani, kjer so tudi ameriški vojaški inštruktorji. Prebivalci se bojijo, da bodo napadli Tbilisi. »Mislim, da bom moral v vojno. Čeprav so pri nas edinci po zakonu tega oproščeni, tovarišev, od katerih so dva že vpoklicali, ne bom pustil na cedilu,« je včeraj v Tbilisiju na glas razmišljal študent Miša. Kmalu zatem so ga po telefonu obvestili, da so ruski tanki že prihrumeli v južnoosetinsko glavno mesto Chinvali, ki ga je pred tem osvojila gruzinska vojska. »V Chinvaliju se začenja tretja Čečenija!« je bil osupel.
Tbilisi – V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, naj bi se danes začela neposredna pogajanja med Gruzijo in njeno uporno pokrajino. Vsaj tako je zatrdil gruzinski minister za reintegracijo Tamur Jakobašvili, njegove navedbe pa je potrdil tudi ruski pogajalec Jurij Popov. Nasprotno so separatistične oblasti informacije o pogajanjih zanikale. Če se bodo pogajanj res začela, bo to brez dvoma zgodovinski dogodek, saj se sprti strani na pogovorih nista srečali že najmanj desetletje.
Ergneti – Gruzinska nadzorna točka Ergneti stoji na kraju, kjer je bila nekoč ilegalna tržnica, na kateri se je na leto obrnilo sto milijonov evrov neobdavčenega denarja, zato jo je dal gruzinski predsednik Mihail Saakašvili pred štirimi leti zapreti. Od Chinvalija, prestolnice gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, je oddaljena komaj tri kilometre. Ob vhodu v uporno pokrajino stoji zid, narejen iz vreč peska. Razen gruzinskih vojakov in policistov na mejnem prehodu ni žive duše.
