Moskva – Ruski diplomati bi se morali pri zaščiti nacionalnih interesov izogibati konfrontaciji, je ruskim diplomatov včeraj položil na srce ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Takoj zatem se je sam spustil v konfrontacijo, zvenel pa je skoraj tako kot njegov predhodnik Vladimir Putin v najboljših časih. Napovedal je, da se bo Rusija ustrezno odzvala na ameriške načrte o protiraketnem ščitu v Evropi, ostro je kritiziral neodvisnost Kosova, vojno v Iraku, izjavil pa je tudi, da je Nato s koncem hladne vojne postal zastarela organizacija. Ob nekaterih nedavnih ruskih potezah se je mednarodna skupnost sicer spet začela spraševati: Je hladna vojna res končana?
Moskva – Rusija se je zapletla v nov spor z Zahodom. Skupaj z Kitajsko je namreč v varnostnem svetu Združenih narodov z vetom preprečila prepoved prodaje orožja in finančne in potovalne sankcije proti samodržcu Robertu Mugabeju. Ta je kljub očitkom o volilni goljufiji in obtožbam o ustrahovanju in pobojih opozicijskih aktivistov že tretjič postal predsednik Zimbabveja. V ZDA in Veliki Britaniji so se zaradi tega še enkrat vprašali, ali je Rusija sploh še kredibilna partnerica G8. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je namreč na zadnjem vrhu industrijsko najbolj razvitih držav podprl skupno izjavo, v kateri so se voditelji zavezali, da bodo s finančnimi in drugimi ukrepi stopnjevali pritisk na odgovorne za nedavno nasilje v obubožani afriški državi.
V zatohlem čumu, tradicionalnem bivališču avtohtonih sibirskih ljudstev, se 59-letna Nata Ivanovna Pokačeva predaja popoldanskemu počitku. Zleknjena je na debele jelenje kože. V cvetočem in živahnem Hanti-Mansijsku, središču istoimenskega in z nafto in plinom bogatega ruskega avtonomnega okrožja, predstavlja izumirajoče običaje Hantov, enega od 30 staroselskih sibirskih ljudstev.
Moskva – »Rusija bi morala opustiti zastraševanje nekdanjih republik Sovjetske zveze,« je po obisku v Gruziji izjavila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Ob tem je Rusijo pozvala, naj namesto tega, da prispeva k zaostrovanju, v obeh gruzinskih separatističnih pokrajinah, Abhaziji in Južni Osetiji, pomaga pri reševanju krize. Kot je rekla, se zavzema za začetek pogajanj na najvišji ravni, s katerimi bi dosegli rešitev dolgotrajnega spora. Riceova je Tbilisi obiskala, da bi ublažila stopnjevanje napetosti in da bi Gruziji vnovič izrazila podporo na poti v zvezo Nato. O tem bodo članice zavezništva znova odločale decembra letos.
Moskva – Generalni štab ruske vojske sta minuli ponedeljek zapustila še dva od najvišjih častnikov in sicer generalpolkovnika Jevgenij Karpov in Aleksander Rukšin. V sporočilu za javnost so kot razlog navedli, da sta oba dosegla starostno mejo šestdesetih let, po kateri naj bi se pripadniki vojske upokojili. Ker večina generalov ostaja na položajih še v pozni starosti, so odhodi po mnenju poznavalcev prej posledica sporov z obrambnim ministrstvom, ki ga od februarja lani vodi Anatolij Serdjukov.
Moskva – Jelena Bonner, vdova znanega borca za človekove pravice Andreja Saharova, in sovjetski disident in pisatelj Vladimir Bukovski, ki živi v Veliki Britaniji, sta na ameriška predsedniška kandidata Baraka Obamo in Johna McCaina naslovila pismo, v katerem ju pozivata k izključitvi Rusije iz skupnosti industrijsko najbolj razvitih držav. »Trenutni ruski režim ni le avtoritaten, ampak postaja tudi vse bolj agresiven. V Rusiji smo priča množičnim kršitvam človekovih pravic, mučenjem, politični represiji in umorom, na Severnem Kavkazu pa se nadaljuje genocid,« sta opozorila v dneh, ko na Japonskem poteka vrhunsko zasedanje G8. Na zasedanju prvič sodeluje novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Moskva – Sedem let po znameniti izjavi, da je pogledal Putinu v oči in da je začutil njegovo dušo, je ameriški predsednik George Bush dobil priložnost v oči pogledati tudi novemu ruskemu predsedniku Dimitriju Medvedjevu. Po enournih pogovorih ga je ocenil podobno laskavo, a vendarle za odtenek bolj zadržano, kot je po spoznavnem srečanju na Brdu pri Kranju njegovega predhodnika Vladimirja Putina.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je sprejel odstopno izjavo dosedanjega guvernerja Čukotke in drugega najbogatejšega državljana Rusije Romana Abramoviča. Z guvernerskega položaja je na lastno željo odstopil sredi drugega mandata. Neuradni viri v Kremlju so potrdili, da je hotel odstopiti že prej, a je moral v skladu z dogovorom počakati do izteka mandata nekdanjega predsednika Putina. Abramovičevega političnega delovanja pa s tem, kakor kaže, še ni konec. »S takšnim talentom v Rusiji ne bo ostal brez dela,« se je na odstop odzval neimenovani visoki predstavnik predsedniške administracije. Oligarh se bo torej že v kratkem spopadel z novim velikim izzivom.
