Moskva – Razmere v gruzinskih separatističnih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji, ki vse od krvavih konfliktov po razpadu Sovjetske zveze leta 1990 uživata de facto neodvisnost, vse bolj dišijo po novi vojni. Vsaj tako je moč sklepati po posnetkih, ki jih od tam prenašajo ruske televizijske postaje. Eden bolj dramatičnih je nedvomno posnetek aretacije štirih ruskih mirovnikov, do katere je prišlo v zahodni gruzinski regiji Zugdidi, ki se nahaja neposredno ob meji z nemirno Abhazijo. Poveljnik ruskih mirovnikov Vladimir Rogozin je aretacijo in zaseg orožja označil za nezakonito in necivilizirano dejanje. Gruzija je mirovnike že izpustila, orožje pa je zaradi poteka preiskave še v njihovih rokah.
Moskva – Preiskovalni komite ruskega generalnega državnega tožilstva je končal preiskavo o umoru pred slabima dvema letoma ubite novinarke Ane Politkovske, neusmiljene kritičarke nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je življenje posvetila predvsem raziskovanju temnih plati vojne v Čečeniji. Da so primer končali, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik generalnega državnega tožilstva Vladimir Markin. Za Anine novinarske kolege s kritičnega časopisa Nova Gazeta je odločitev o koncu preiskave preuranjena. Domnevni morilec namreč še ni za zapahi, prav tako pa še ni znan naročnik umora.
Moskva – Čeprav je težak kar 24,3 milijarde dolarjev, sta ruskega oligarha Romana Abramoviča na Forbesovem seznamu najbogatejših Rusov letos prehitela kar dva bogataša, aluminijski baron Oleg Deripaska in jeklarski milijarder Aleksej Mordašov. Abramovič ne glede na to ostaja simbol ruskega naftnega razcveta in bogataške ekstravagance. Nemara je prav zaradi nje celo zdrsnil s prvega mesta.
Moskva – Na dvodnevnem delovnem obisku v Ukrajini je delegacija zveze Nato, ki jo vodi generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer. Glavni pobudnik obiska med katerim preverjajo ukrajinski napredek pri približevanju Severnoatlantskemu zavezništvu, je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Članstvo v Natu si je za prednostno nalogo postavil že ob prevzemu predsedovanja leta 2004, vse od takrat pa mu polena pod noge meče Rusija, ki je pred visokim bruseljskim obiskom na sosedo vnovič okrepila pritisk.
Prvi človek Gazproma, ki naj bi Južni tok speljal čez Slovenijo
Moskva – Ob dnevu Rusije, največjem ruskem prazniku, so v ruskem glavnem mestu vihrale ruske zastave, vsepovsod so se bohotili napisi »Slava Rusiji«. Praznik se je v Rusiji že povsem udomačil, čeprav ga pod tem imenom poznajo šele šest let. Prej se je imenoval dan neodvisnosti; 12. junija 1990 so namreč v ruski dumi razglasili suverenost. Ker številne Ruse to spominja predvsem na boleči razpad Sovjetske zveze, je nekdanji ruski predsednik Vladimir Putin za praznik izbral politično manj kočljiv naziv.
Moskva – Ruski mediji evropski turneji ameriškega predsednika Georgea Busha namenjajo precej pozornosti, v komentarjih pa so do njegove zapuščine precej neprizanesljivi. Mnogi tudi omenjajo, da se je Busheva pot po evropskih prestolnicah začela z zasedanjem EU-ZDA, ki je potekalo na Brdu pri Kranju, kjer sta Bush in nekdanji ruski predsednik Vladimir Putin pred sedmimi leti postavila temelje za izboljšanje odnosov med državama. Rusiji so na Brdu nekaj pozornosti namenili tudi tokrat. V sklepni izjavi zasedanja EU-ZDA so zapisali, da cenijo njeno konstruktivno vlogo v globalnih zadevah.
Moskva – Britanska obveščevalna služba MI6 hoče z obtožbami o prefinjenem in okrepljenem ruskem vohunjenju v Bruslju in Strasbourgu prevzeti nadzor nad evropskimi ustanovami. S temi besedami se je neimenovani ruski varnostni strokovnjak odzval na članek v britanskem Economistu, ki je posvečen ruski vohunski dejavnost v srcu Evrope. Njegova glavna ugotovitev je, da so ruski vohuni tam danes precej bolje organizirani in financirani kot kdaj prej.
Moskva – Za trenutno svetovno gospodarsko krizo je kriva agresivna ameriška gospodarska politika. Rešitev iz težav lahko ponudi Rusija, ki postaja energetska supersila. To je kratka sinteza govora ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki ga je imel na 12. gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, ki je v nedeljo zaprl svoja vrata. Govor je bil tudi prvi gospodarski nastop Medvedjeva po njegovi prisegi. V svojem rojstnem mestu, ki je znano kot »rusko okno v Evropo«, je Medvedjev prvič gostil zasedanje Skupnosti neodvisnih držav in se na štiri oči prvič srečal s predsednikoma sosednjih Ukrajine in Gruzije, s katerima ima Rusija v zadnjih mesecih največ sporov.
Pisalo se je leto 1989. Za menoj je bil prvi letnik srednje šole. Začele so se šolske počitnice. V Ljubljani sedem na vlak proti Primorski. V prenapolnjen vagon z ogromnim nahrbtnikom samozavestno vstopi visok, zagorel in mišičast svetlolasec. Verjetno je tujec, pomislim sama pri sebi. Zelo je privlačen. Želim si, da bi prisedel k meni.
