Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Prah okoli nedavnega obiska ameriškega podpredsednika Josepha Bidena v Ukrajini in Gruziji se še ni polegel. Predvsem zato, ker je v intervjuju za ugledni Wall Street Journal izjavil, da bo kriza precej oslabila Rusijo in jo naredila bolj dovzetno za ameriške predloge, s čimer je stopil na žulj ruski vladi. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je požar gasil z doslej najbolj milo izjavo glede ameriške politike do Ukrajine in Gruzije, ki je prišla iz ust visokega ruskega predstavnika.
Moskva – Avenija Rustaveli, glavna prometna žila gruzinskega glavnega mesta Tbilisi, je spet odprta za promet, saj so varnostne službe včeraj odstranile cestne blokade, ki jih je pred tremi meseci postavila opozicija. Ta se je odzvala stoično, kar dokazuje, da je obisk ameriškega podpredsednika Joeja Bidna pripomogel k začasni konsolidaciji Gruzije. Na debelo uro dolgem srečanju s predstavniki opozicije je Biden sicer poudaril, da se Združene države Amerike ne bodo vtikale v notranjepolitične razmere. Guziji je obljubil nadaljnjo podporo pri prizadevanjih za članstvo v Natu in jo pozval k izpeljavi demokratičnih reform, pri čemer ji je zagotovil tesno ameriško podporo. Pomoč v orožju je zavrnil, kar je pozneje relativiziral ameriški State Department, ki tovrstne pomoči ne izključuje.
Moskva – Samo dober teden dni po umoru ruske aktivistke za človekove pravice Natalije Estemirove so v ruski Republiki Kareliji našli truplo še enega ruskega pravozaščitnika. To je Andrej Kulagin, ki se je ukvarjal s pravicami zapornikov in si prizadeval za izboljšanje razmer v ruskih zaporih. Pogrešali so ga že od 14. maja, ko ga je sredi noči nekdo poklical po telefonu in se je nato odpravil na sestanek v bližnji bar. Zadnji, ki ga je videl živega, je bil taksist.
Moskva je eno redkih mest v Rusiji, ki ima dovolj denarja, da lahko vsaj malo podpira cvetočo umetniško sceno v mestu. Kljub temu pa natančnega podatka o številu ateljejev, ki delujejo v mestu, ne pozna nihče. Verjetno nekaj tisoč, je bil najpogostejši odgovor, ki smo ga dobili, ko smo zastavili to vprašanje, pri tem pa ni znano niti, koliko je zasebnih in koliko javnih.
Moskva – Pred slovenskim veleposlaništvom v Moskvi so bile že druge demonstracije proti resoluciji Združitev razdeljene Evrope: teptanje človekovih pravic in civilnih svoboščin v 21. stoletju, ki jo je v začetku julija sprejela parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Pobudo za besedilo, ki obsoja nacizem in stalinizem, sta dala litovska delegacija in slovenski predstavnik Roberto Battelli, poslanec, ki v DZ zastopa italijansko narodno skupnost.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden je končal obisk v Ukrajini in odpotoval v Gruzijo, kjer ga čaka enako poslanstvo kakor pred tem v Kijevu. Gruzinsko vodstvo in javnost bo poskušal prepričati, da za Združene države Amerike niso pozabljeni. V najbolj zvestih ameriških zaveznicah na postsovjetskem prostranstvu, ki si sicer že dalj časa neuspešno prizadevata za vstop v Nato in EU, je strah pred odrinjenostjo v pozabo zavel po nedavnem obisku ameriškega predsednika Baracka Obame v Rusiji.
Moskva – »Provinca brez zakonov, kjer lahko vsak dan ugrabljaš in ubijaš ljudi ter jih zapiraš v skrivne zapore, brez kakšnega koli tveganja, da boš kdaj za to odgovarjal,« je Čečenijo opisala pred kratkim brutalno umorjena sodelavka ruske humanitarne organizacije Memorial Natalija Estemirova. Zdaj bo ta ruska republika na Severnem Kavkazu še bolj prepuščena sama sebi oziroma – milo rečeno – dvomljivim metodam čečenskega predsednika Ramzana Kadirova.
»Moji prvi spomini segajo v čas, ko smo bivali v Carskem selu – zelenje, čudoviti parki, pašniki, kamor me je vodila varuška, hipodrom s poskočnimi konjički, stara železniška postaja …,« se največja ruska pesnica Ana Ahmatova spominja zgodnjih let, ki jih je preživela v slovitem Carskem selu, nekdanji rezidenci ruske carske družine in rojstnem kraju moderne ruske literature. Idilični paviljoni in parki z ribniki, umetelnimi mostovi, marmornatimi skulpturami in obeliski so navdihovali tudi največjega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina, najbolj znanega diplomiranca znamenitega liceja, ki ga je dal Aleksander I. zgraditi po zgledu antičnih izobraževalnih ustanov. Tako kot nekoč Aristotel je imel v mislih najbolj nadarjene otroke, kar je jasno razvidno iz prvega odstavka šolskega statuta: »Naloga liceja je izobraževanje mladih ljudi, ki bodo opravljali najpomembnejše državniške službe.« Profesor morale in politologije Aleksander Marten je že prvi dan šolskega leta nadobudnim mladeničem nekajkrat položil na srce: »Naj vas vodi ljubezen do slave in domovine!«