Ljudmila Mihajlovna Aleksejeva (82) je živa legenda sovjetskega in ruskega disidentskega gibanja, ki mu je na jesen življenja predana enako goreče, kot mu je bila v mladih letih. Nemara je zdaj celo bolj aktivna, kot je bila kdaj prej. V Rusiji skorajda ni shoda ali okrogle mize borcev za človekove pravice in civilne družbe, ki ga sivolasa in na videz krhka borka za lepšo prihodnost ruskega naroda ne bi začinila s svojo modrostjo in izkušnjami.
Moskva – V gruzinski prestolnici Tbilisi so dan neodvisnosti proslavili z razkošno vojaško parado, ki so jo pripravili prvič po vojni z Rusijo leta 2008. Po tej vojni je Moskva priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, kjer so zdaj nameščeni ruski vojaki, po njej pa so se zgledovale le še tri države. Vse druge podpirajo ozemeljsko celovitost Gruzije, kar so ZDA poudarile tudi na praznični dan. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili ga je izrabil za nov verbalni napad na Rusijo, gruzinska opozicija, ki se zavzema za normalizacijo odnosov z Moskvo, pa je pripravila demonstracije.
V Sovjetski zvezi je bila Belorusija regionalni proizvodni center, v katerem so proizvajali tako rekoč vse, od računalnikov in hladilnikov pa do traktorjev, ki so še zdaj eden vodilnih beloruskih izvoznih produktov. Leta 2008 je tovarna traktorjev Minsk s 66.000 izdelanimi traktorji dosegla celo prvo mesto v njihovi proizvodnji na svetu. V njej in devetih podružnicah izdelujejo več kot 70 modelov, od mini traktorjev s komaj petimi konjskimi močmi do velikanskih zverin, ki jih imajo kar 450. V nekdanjih socialističnih satelitih v Aziji, Južni Ameriki in Afriki so beloruski traktorji zaradi svoje robustnosti in lahkega servisiranja še dandanes najbolj priljubljeni kmetijski stroji. Eden od vzrokov za to je seveda tudi dolga tradicija navzočnosti na tamkajšnjih trgih, kamor so svoje traktorje izvažali že v sovjetskih časih. Takrat se je tovarna imenovala po voditelju boljševistične revolucije Vladimirju Iliču Leninu, kar številni napačno mislijo še zdaj. Od odprtja tovarne 29. maja 1946 do leta 2003 so v njej izdelali 3.477.394 traktorjev, od katerih so jih kar 671.342 izvozili v 127 držav sveta. Zdaj so navzoči v 60 državah, njihov dolgoročni cilj pa je osvojiti ves svet.
Moskva – V Gorskem Karabahu, mednarodno nepriznani, a de facto samostojni separatistični enklavi v Azerbajdžanu, kjer živijo pretežno Armenci, so bile v nedeljo parlamentarne volitve, na katerih so se v 33-članski parlament prebile tri provladne stranke, ki so bile tam zastopane že doslej. Večjo pozornost kakor same volitve si zato zaslužijo ostri odzivi, s katerimi se je na glasovanje v uporni južnokavkaški regiji s komaj 138.000 prebivalci, odzvala mednarodna skupnost
Moskva – V ruski zunanji politiki se obetajo veliki premiki, je ugotovila večina komentatorjev, ki so vzeli pod drobnogled nedavno objavljena strateška dokumenta; poročilo o zunanjepolitičnih prioritetah, s katerim je ruski zunanji minister Sergej Lavrov 13. maja nastopil v zgornjem domu ruskega parlamenta (svetu federacije), in zaupni osnutek programa ruskega zunanjega ministrstva, ki so ga prvi objavili pri ruskem Newsweeku. Če bodo smernice dejansko udejanjili v praksi, bo rusko doktrino konfrontacije zamenjal »diplomatski detant«, katerega glavni namen je izboljšanje odnosov z Zahodom, zlasti z Evropo in Združenimi državami Amerike, je poglavitna ugotovitev omenjenih analiz.
Moskva – V Ferganski dolini, ki si jo delijo Kirgizija, Uzbekistan in Tadžikistan, so medetnični spopadi divjali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Kirgiziji so jih poimenovali kar »vojne motik«, v katerih so se Kirgizi in Uzbeki v gosto naseljenih in z naravnimi bogastvi precej revnih območjih borili za vsako krpico rodovitne zemlje. V lase so si znova skočili takoj po razpadu Sovjetske zveze, pri čemer je umrlo 300 ljudi, več tisoč jih je bilo ranjenih. Danes je medetnična napetost v Ferganski dolini spet tik pod vreliščem.
Moskva – Nekoč najbogatejši Rus in nekdanji lastnik propadlega naftnega velikana Mihail Hodorkovski, ki se mu prihodnje leto izteče osemletna zaporna kazen, na katero je bil skupaj s sodelavcem Platonom Lebedovom obtožen zaradi poneverbe in utaje davkov, je prekinil 24-urno gladovno stavko, s katero je želel opozoriti na kršitve predsedniškega odloka, po katerem obtožencev za gospodarski kriminal ni dovoljeno posaditi v pripor. Za takšne spremembe kazenske zakonodaje se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odločil pred mesecem dni, s čimer se je odzval na škandal, povezan z znanim odvetnikom in podjetnico, ki sta v razvpitem moskovskem priporu umrla v izjemno sumljivih okoliščinah.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na dvodnevnem uradnem obisku v Kijevu, ki je njegov drugi obisk v največji evropski državi, odkar je prevzel oblast proruski predsednik Viktor Janukovič. Konec aprila sta predsednika nove odnose med državama potrdila na srečanju v ukrajinskem mestu Harkov, kjer je bil sklenjen dogovor o 30-odstotnem znižanju cen za ruski plin v zameno za podaljšanje najemne pogodbe za rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim. Dogovor, ki po trditvah neimenovanih predstavnikov komisije za vprašanja nastanitve ruske flote na ozemlju Ukrajine, ne ureja vprašanj posodobitve »voznega parka« ter uporabe svetilnikov na Krimu, je prvi v vrsti številnih sporazumov o tesnejšem ukrajinsko-ruskem povezovanju.
Moskva – V Kirgiziji, najmanjši državi srednje Azije, kjer je bilo na začetku aprila ubitih več kot 85 nasprotnikov oblasti, se se spet razvneli spopadi. Na jugu države, ki je nekakšna utrdba odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, so bili v obračunu med njegovimi privrženci in nasprotniki trije ljudje ubiti, 63 pa je bilo ranjenih. V mesta Oš, Džalalabad in Batken, kjer so Bakijevi simpatizerji v četrtek prevzeli nadzor nad upravnimi poslopji, so začasne oblasti poslale vojsko in specialce.
Moskva – Sedmega maja smo poročali, da so pripadniki ruske vojske v Adenskem morju v spektakularni triurni akciji osvobodili zajeti ruski tanker z imenom Moskovska univerza in vseh 23 članov posadke. Med operacijo, ki naj bi postala celo »vzorčni primer za uspešne reševalne operacije v odprtih vodah«, so domnevno enega pirata ubili, deset pa jih zajeli. Rusko generalno tožilstvo je zagotovilo, da jih bodo prepeljali na sojenje v Moskvo, a se to ni zgodilo. Kakšna usoda je pravzaprav doletela skupino somalskih piratov, še zdaj ni povsem pojasnjeno.
