Minsk– Aleksander Milinkevič je predsednik beloruskega gibanja Za svobodo in je leta 2006 na predsedniških volitvah nastopil kot skupni kandidat opozicije. Takrat je izjavil, da je ukrajinska oranžna revolucija zanj navdih in da bo naslednja na vrsti Belorusija, ki ji že 16 let s trdo roko vlada predsednik Aleksander Lukašenko. Zdaj pravi, da je v tako avtoritarni državi, kot je Belorusija, ponovitev takšnih dogodkov tako rekoč nemogoča. Dobitnik nagrade Andreja Saharova za dosežke na področju svobode misli bo prihodnje leto spet nastopil na predsedniških volitvah, čeprav mu je že zdaj jasno, da za zmago nima nikakršne možnosti.
Sovjetski pokol v Katinskem gozdu je že dolgo ena največjih ovir v poljsko-ruskih odnosih. Zdaj ko je Rusija vendarle pokazala pripravljenost, da Poljski preda arhive NKVD, se je v Katinskem gozdu zgodila še ena tragedija. Zdi se, kot da bi bil gozd na rusko-beloruski meji nekakšno poljsko prekletstvo. Pred slovesnostjo, ki se je še najbolj približala zgodovinski spravi med Poljsko in Rusijo, je na letališču v Smolensku strmoglavilo potniško letalo Тupoljev-154, na katerem sta bila poleg predsedniškega para tudi poveljnik generalštaba poljske vojske in vodja predsedniškega urada ter številni drugi visoki poljski predstavniki. Pred sedemdesetimi leti je v Katinu umirala poljska inteligenca, včeraj poljska politična elita.
Minsk– V Kirgiziji, kjer je bilo med dvodnevno ljudsko vstajo po podatkih nove ministrice za zdravje Damire Injazolijeve ubitih 75 ljudi, ranjenih pa je več kot tisoč, se razmere počasi normalizirajo. Začasno oblast je prevzela nekdanja zunanja ministrica Roza Otumbajeva, ki je napovedala, da bodo zdaj prevzeli dolžnosti predsednika in parlamenta, v pol leta pa bodo sklicali nove predsedniške volitve. Rusija je prva podprla začasno oblast, in to kljub temu, da dosedanji predsednik Kurmanbek Bakijev svoj odstop zavrača. Vse to je še okrepilo govorice, da spremembe najbolj koristijo Rusiji, ki ima v Kirgiziji svoje vojaško oporišče, precej manj pa Združenim državam Amerike in njihovim zaveznikom v Evropi, saj je ameriška vojaška baza v Kirgiziji ključna za zavezniške operacije v Afganistanu.
Minsk– V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, vlada popoln kaos in po podatkih opozicije, ki je prevzela nadzor nad večino vladnih poslopij, je bilo ubitih že 100 demonstrantov. Uradni podatki govorijo o 21 mrtvih in 225 ranjenih, med žrtvami pa da je veliko pripadnikov varnostnih služb. Najhuje je v glavnem mestu Biškek, kjer je vojska po poročanju snemalca Reutersa streljala na skupino protestnikov in jih več deset ubila.
Minsk – Na uradni obisk v Slovenijo bod danes pripotoval beloruski zunanji minister Sergej Martinov. V ekskluzivnem intervjuju za Delo je spregovoril o odnosih z Rusijo, Evropsko unijo ter smrtni kazni – ta je v sredini marca znova sprožila kritike na račun Belorusije. Omenjeni intervju je največji dokaz, da se Belorusija počasi poslavlja od časov, ko je bila na Zahodu znana predvsem kot »zadnja diktatura v Evropi«. Precej aktivno vlogo pri njeni demokratizaciji je odigrala tudi Slovenija.
»Na tem svetu ni ničesar, kar ne bi imelo svojega prelomnega trenutka,« je Henri Cartier-Bresson, legendarni francoski fotograf in utemeljitelj modernega fotožurnalizma, zapisal v predgovoru k zbirki fotografij, ki so leta 1952 izšle tako pod naslovom Prelomni trenutek (The Decisive Moment) kot Ukradene podobe (Images à la Sauvette). Naslovnico je ilustriral njegov prijatelj Henri Matisse, le eden v vrsti velikih umetnikov in mislecev, ki jih je fotografski mojster ujel na svojo leico.
Moskva – Dva dni po najhujšem terorističnem napadu v Moskvi v zadnjih šestih letih, v katerem je umrlo 39 ljudi, več kot 70 pa je bilo ranjenih, je počilo še v Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu. V napadu dveh samomorilskih napadalcev v mestu Kizljar je bilo ubitih 12 ljudi, 23 je ranjenih. Med žrtvami je devet policistov, med katere se je pritihotapil domnevni napadalec v policijski uniformi, zato ni več nobenega dvoma, da so tarča »teroristične vojne« predvsem uslužbenci in poslopja varnostnih služb. Rusiji je vojno napovedal razvpiti čečenski poveljnik Doku Umarov, ki je včeraj na neuradni separatistični spletni strani Kavkazcenter prevzel odgovornost za ponedeljkov napad in še enkrat zagrozil z novimi napadi.
Moskva – V Rusiji je bil včeraj dan žalovanja za žrtvami terorističnega napada, ki je po najnovejših podatkih zahteval 39 življenj, 71 ljudi pa je bilo ranjenih, od teh jih je pet še vedno v kritičnem stanju. Zastave po vsej državi so spustili na pol droga, televizijske postaje niso predvajale zabavnega programa, Moskovčani pa so na postaji podzemne železnice, na katerih sta včeraj odjeknili eksploziji samomorilskih napadalk, prinašali cvetje in prižigali sveče.
