Film z naslovom Rusija 88, kar pomeni »Heil Hitler« – črka H je osma v ruski abecedi – so ruski kritiki označili za najboljši film lanskega leta. Gre za fiktivno zgodbo o življenju moskovske neonacistične tolpe in vsebuje številne eksplicitne prizore napadov na neslovanske etnične manjšine, ki jih njihovi pripadniki snemajo zato, da jih potem objavijo na internetu. Film režiserju Pavlu Bardinu ni prinesel slave, ampak ovadbo zaradi sovražnega govora in spodbujanja rasne nadvlade. Pomagala mu niso niti pojasnila, da je želel zgolj opozoriti na priljubljeno prakso, ko dejanske tolpe na spletu objavljajo rasistične napade, in da gre pri vsem skupaj za obsodbo in ne promocijo rasizma.
Moskva – Nova ruska vojaška doktrina, ki jo je prejšnji teden podpisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, šteje med največje grožnje ruski varnosti tudi širitev Nata, ki se je od razpada varšavske zveze razširil z 12 na kar 28 držav, med katerimi je tudi večina ruskih hladnovojnih zaveznic. »Če je Natu res toliko do izboljšanja odnosov z Rusijo, mora upoštevati naše zadržke,« je izjavil predsednik odbora dume za mednarodne odnose Konstantin Kosačov. Hkrati so se na Balkanu začele širiti govorice, da namerava Rusija kot odgovor na širitev Nata ustanoviti vojaško oporišče v Nišu, do česar so pri uglednem Economistu zelo skeptični.
Moskva– »S takšnimi volitvami, kakršne smo imeli, nikoli ne bom priznala legitimnosti Janukovičeve zmage,« je premierka in poražena predsedniška kandidatka Julija Timošenko menda zatrdila na zaprtem zasedanju svoje stranke. Pred javnostjo se je skrivala, zato so o njenih namerah govorili predvsem njeni najtesnejši sodelavci. Napovedali so, da bodo v nekaterih volilnih enotah zahtevali ponovno štetje glasov, če pa se bodo njihovi sumi o volilnih goljufijah potrdili, bodo na sodišču spodbijali končni izid in morebiti zahtevali celo tretji krog. Pred petimi leti je prav v tretjem krogu prišel na oblast sedanji predsednik Viktor Juščenko, Viktor Janukovič pa se je moral umakniti v opozicijo.
Moskva – Pred petimi leti poraženi predsedniški kandidat Viktor Janukovič je, kot kaže, vendarle dočakal sladko maščevanje. Svojo zmago je razglasil že kmalu po objavi rezultatov vzporednih volitev, na katerih so mu namerili nekaj več kot tri odstotke prednosti pred tekmico, premierko Julijo Timošenko. »Mislim, da se mora pripraviti na odstop, kar dobro razume,« jo je pozval že v noči na ponedeljek. V njenem taboru so mu odgovorili, da je po vzporednem štetju glasov Timošenkova pravzaprav v prednosti. »Boriti se je treba za vsak izid, dokument in glas,« je ta dala vedeti, da se bo bojevala do konca.
Moskva –Zmagovalec petih predsedniških volitev v Ukrajini je vodja opozicijskeStranke regij Viktor Janukovič, ki je po 99,30 odstotka preštetih glasovprejel 48,77-odstotno podporo, njegova tekmica Julija Timošenko pa45,66-odstotno. Čeprav je razlika majhna, je po mnenju osrednje volilnekomisije ni več mogoče nadomestiti. Ne glede na to Timošenkova še zdaj nisprejela poraza, zato presenečenja v obliki sodnih procesov niso izključena.Volitev se je udeležilo 69,14 odstotka od 36,6 milijona registriranih volivcev,pri čemer jih je 4,37 odstotka glasovalo proti obema kandidatoma.
V največji evropski državi s 46 milijoni prebivalcev in 36,6 milijona registriranih volivcev volijo petega predsednika po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Vse dosedanje volitve je zaznamoval razkol med proruskim vzhodom in jugom in proevropskim zahodom države in tokratne volitve niso izjema. Na vzhodu podpirajo predsednika Stranke regij Viktorja Janukoviča, na zahodu pa premierko Julijo Timošenko, ki sta v prvem krogu predsedniških volitev 17. januarja prejela največ glasov. Javnomnenjske raziskave več možnosti za zmago pripisujejo Janukoviču, ki mu napovedujejo do 11-odstotno prednost.
Moskva – V največji evropski državi s 46 milijoni prebivalcev bo jutri drugi krog predsedniških volitev, na katerih se bosta pomerila predsednik opozicijske Stranke regij Viktor Janukovič, ki je v prvem krogu zbral 35 odstotkov glasov, in premierka Julija Timošenko, ki je za njim zaostajala za 10 odstotkov. Analitiki so takrat napovedovali, da bo odločni političarki uspelo nadomestiti razliko, zdaj pa o tem resno dvomijo. Zadnje javnomnenjske raziskave pripisujejo več možnosti za zmago Janukoviču; zmagal naj bi s šestimi do 12 odstotki prednosti.
V večjih evropskih mestih ljudi povečini greje zemeljski plin, ki tja priteka po ceveh, zakopanih globoko pod zemljo. To je najstarejše gorivo, ki so ga na Srednjem vzhodu poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, v širšo uporabo pa je prišel v 19. stoletju. Podobno kot pri nafti in premogu gre za gorivo fosilnega izvora, ki je nastalo med več milijonov let trajajočim procesom razpadanja živali in rastlin. Evropska unija z ruskim plinom zadovoljuje 40 odstotkov svojih potreb, kar 80 odstotkov pa ga dobi po ukrajinskih plinovodih. Zaradi tradicionalnih rusko-ukrajinskih plinskih vojn, ki smo se jim letos za zdaj izognili, v strahu pred mrazom zato trepeta vsa Evropa.
