Moskva –Privrženci padlega ruskega oligarha Mihaila Hodorkovskega, ki tako doma kot v tujini velja za prvega ruskega disidenta, so ob njegovem 48. rojstnem dnevu v središču glavnega mesta pozivali k njegovi izpustitvi. Kakih 50 aktivistov opozicijskega gibanja Solidarnost v majicah z njegovimi portreti, je mimoidočim delilo balone z njegovo podobo, za vrhunec pa so razgrnili transparent, na katerem so Hodorkovskemu zaželeli vse najboljše in čimprejšnjo izpustitev na prostost. »Rojstnodnevna zabava«, ki je potekala tudi v Sankt Peterburgu in Londonu, se je končala s priprtjem 9 aktivistov.
Moskva – V številnih mestih Belorusije, ki se spopada z najhujšo finančno in gospodarsko krizo po razpadu Sovjetske zveze in jo že primerjajo s finančnim kolapsom v Rusiji leta 1998, so v sredo potekale tretje demonstracije proti gospodarski politiki avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka. Tudi tokrat so se končale z množičnimi aretacijami. Po podatkih človekoljubne organizacije Vesna je bilo samo v Minsku priprtih 220, po vsej državi pa 450 protestnikov, med njimi tudi več novinarjev. Po izdaji obvestila o prekršku so večino izpustili na prostost. Kot pove že samo ime, se je Revolucija s pomočjo socialnih medijev začela s pozivi na socialnih omrežjih facebook in twitter in njihovih ruskih ekvivalentih odnoklassniki in vkontakte.
Moskva – »Obkrožajo vas prijatelji z vsega sveta, kar se mi zdi idealna priložnost, da razglasite kandidaturo za predsedniške volitve leta 2012,« so ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva izzvali pred sklepnim nagovorom na 15. mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu. »Moram reči, da me niste presenetili z izvirnostjo svojega vprašanja. Vsaka država potrebuje svojo enigmo, sicer je življenje dolgočasno. Naj se torej nadaljuje,« je ostal skrivnosten. Jasnemu odgovoru se je izognil tudi v enournem intervjuju za britanski Financial Times, kjer je priznal, da si želi drugega predsedniškega mandata, vendar proti svojemu prijatelju in mentorju Vladimirju Putinu ne bo kandidiral, »saj predstavljata bolj ali manj enako politično silo, zato bi tekma med njima lahko ogrozila naloge, ki sta jih opravljala v preteklih letih.« Tudi Putin je med včerajšnjim obiskom v Parizu zatrdil, da imata enake poglede na prihodnji razvoj Rusije.
Moskva – V prostorih Vseruske knjižnice tuje literature M. I. Rudomino je bila predstavitev ruske izdaje pretresljivega spominskega pričevanja pisatelja Borisa Pahorja Nekropola, na kateri je sodeloval tudi večkrat nagrajeni slovenski pisatelj. Ob predstavitvi knjige, v kateri opisuje osebno kalvarijo v nemškem koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, je še enkrat opozoril, da politični zaporniki niso imeli nič skupnega s holokavstom, čeprav so ga zaradi omenjene opazke v preteklosti že imeli za antisemita. »Oni so bili zaprti zgolj zato, ker so bili Judje, mi pa, ker smo se uprli fašizmu in nacizmu,« je poudaril razliko. Med drugo svetovno vojno je bilo v nemških koncentracijskih taboriščih ubitih od tri in pol do štiri milijone političnih zapornikov. Poklonili so se jim z minuto molka.
Sankt Peterburg – 15. mednarodni gospodarski forum v Sankt Peterburgu se je konec tedna končal z razpravo, posvečeno naukom nedavne gospodarske in finančne krize, ki se je zaradi sodelovanja španskega predsednika Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera ter finske predsednice Tarje Halonen sukala predvsem okoli dolžniške krize v Evropski uniji. »Samo skupaj bo Evropska unija ostala močna globalna igralka. Rekla bi, da želimo kravo še naprej molsti, ne pa jo zaklati,« je Halonenova izrazila upanje, da bo Evropska unija našla voljo in sredstva za izhod iz trenutni razmer. Zapatero je skupni evropski projekt zagovarjal še bolj goreče: »Upam, da bomo prihodnji teden na evropskem svetu sprejeli dogovor o novi pomoči Grčiji, pa četudi v zadnji minuti. To ni pomembno le za Grčijo in celotno evrsko območje, ampak za celotno svetovno gospodarstvo.«
Sankt Peterburg – V severni ruski prestolnici bo zaprl vrata 15. mednarodni gospodarski forum, na katerem so sodelovale politične in gospodarske delegacije z vsega sveta. Včeraj so z navdušenim ploskanjem pozdravile govor ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, v katerem je nanizal korake za gospodarsko in politično preobrazbo Rusije in se dokončno poslovil od zapuščine svojega predhodnika Vladimirja Putina. Ker je do ruskih predsedniških volitev samo še leto dni, so mnogi označili njegov nastop za predvolilni manifest. »Nedvomno je šlo za politični govor in ne samo za nizanje predlogov o gospodarski modernizaciji,« se je njegov svetovalec Arkadij Dvorkovič na tiskovni konferenci izognil odgovoru na vprašanje, ali gre za napoved predvolilne kampanje pred predsedniškimi volitvami leta 2012. Za zdaj niti Medvedjev niti Putin nista napovedala svoje kandidature. »Pravila pravijo, da se tega ne napoveduje poleti, ampak šele jeseni,« je Dvorkovič napovedal nadaljevanje predsedniške enigme.
Sankt Peterburg – V Sankt Peterburgu poteka 15. Mednarodni gospodarski forum. Tokrat so v ospredju gospodarstva v vzponu iz skupine Brik (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), ki naj bi v prihodnjih treh desetletjih po obsegu prehitele gospodarstva zdaj šestih največjih industrijsko razvitih držav. Zato je forum v Sankt Peterburgu že mogoče imenovati odskočna deska za novo svetovno gospodarsko, posledično pa tudi politično ureditev.
Moskva – »Občutek imam, da se je zgodil čudež, kakršni pri nas niso ravno pogosti. Prepričan sem bil, da gre za politični proces in da sem že vnaprej obsojen na poraz,« je predsednik upravnega odbora ruske človekoljubne organizacije Memorial Oleg Orlov pozdravil oprostilno sodbo v kazenskem postopku zaradi obrekovanja, ki ga je proti njemu sprožil čečenski predsednik Ramzan Kadirov. Podlaga zanj so bile obtožbe Orlova, da je odgovoren za smrt njihove sodelavke Natalije Estemirove, ki so jo v Čečeniji ugrabili in ubili pred dvema letoma.
Moskva – V predmestju Moskve so pokopali nekdanjega polkovnika ruske vojske Jurija Budanova, ki je bil simbol zločinov ruske vojske v Čečeniji in je konec tedna postal žrtev umora po naročilu. Med drugo čečensko vojno je poveljeval 160. gardijskemu tankovskemu polku, za kar je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, ki so mu jo pozneje odvzeli skupaj z nazivom. Zaradi ugrabitve in umora 18-letne Čečenke Elze Kungajeve so ga leta 2003 obsodili na desetletno zaporno kazen. Postal je prvi in doslej edini obsojeni ruski vojni zločinec, kar je pred desetimi leti močno polariziralo rusko družbo, podoben učinek pa utegne imeti tudi njegov umor. Zgodil se je le dva dni pred dnevom Rusije, praznikom ruskega domoljubja, zato je še bolj verjetno, da je šlo za provokacijo z namenom podžgati medetnično napetost. Na praznični dan je peščica ruskih nacionalistov že pripravila shod v njegovo podporo. »Ubili so heroja, kar je treba maščevati,« je bilo mogoče prebrati na njihovih transparentih.
