Nedavna globalna finančna in gospodarska kriza ter posledični zaton mednarodnih finančnih ustanov, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, so navdihnili privržence teorije o zatonu Zahoda, ki ga je v istoimenski knjigi že leta 1918 napovedal nemški zgodovinar in filozof Oswald Spengler. V mislih imajo predvsem »propad« Združenih držav Amerike, ki bodo morale po napovedih ekonomistov iz banke Goldman Sachs mesto največjega gospodarstva na svetu že leta 2027 prepustiti Kitajski....
Nedavna globalna finančna in gospodarska kriza ter posledični zaton mednarodnih finančnih ustanov, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, so navdihnili privržence teorije o zatonu Zahoda, ki ga je v istoimenski knjigi že leta 1918 napovedal nemški zgodovinar in filozof Oswald Spengler. V mislih imajo predvsem »propad« Združenih držav Amerike, ki bodo morale po napovedih ekonomistov iz banke Goldman Sachs mesto največjega gospodarstva na svetu že leta 2027 prepustiti Kitajski. Poleg tektonskega premika v globalnem ravnovesju gospodarske moči naj bi v prihodnjih desetletjih doživeli tudi spremembe na političnem področju.
Novo vodstvo za novo čase, je bil zgovoren naslov osrednje razprave mednarodnega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu, med katero sta nastopila ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ter častni gost foruma, kitajski predsednik Hu Jintao. Z izbiro glavne teme je Rusija potrdila, da hoče prevzeti vodilno vlogo pri uvajanju nove svetovne ureditve. Z izbiro glavnega gosta pa je priznala, da ji brez Kitajske pomoči ne more uspeti.
Pragmatično rusko-kitajsko partnerstvo poganja rusko zavedanje o bliskoviti gospodarski rasti Kitajske, ki v Rusiji na drugi strani vidi neusahljiv izvir za svoje vse bolj nenasitne energetske apetite. Kljub temu udeležencem foruma ni uspelo uskladiti dolgoročnega energetskega dogovora, po katerem naj bi kitajsko rast prihodnjih 30 let poganjal predvsem ruski plin. Nekoliko tudi zaradi ruskega prastrahu in posledične previdnosti pri privabljanju kitajskih naložb, ki se jih Rusija boji samo malo manj kot kitajskega priseljevanja na ruskem daljnem vzhodu.
Sosedi sta precej bolj usklajeni glede mednarodnih tem; tu utrjujeta alianso kot protiutež hegemoniji Zahoda. Zahodne voditelje sta Medvedjev in Hu v skupni deklaraciji pozvala, naj se nehajo vmešavati v vrenje na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, in dala vedeti, da v varnostnem svetu Združenih narodov ne bosta podprla resolucije o Siriji.
Še več se obeta na skupni gospodarski fronti, kjer Rusija in Kitajska postajata motor skupine gospodarstev v vzponu BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), ki naj bi do leta 2050 postale največja gospodarstva na svetu. Nouriel Roubini z newyorške univerze sicer že dlje časa poziva, da bi moral BRIK postati zgolj BIK. Ne zato, ker Rusija v prihodnjem desetletju ne bo imela visoke gospodarske rasti; kot glavna problema izpostavlja gospodarstvo, ki temelji na izvozu energentov, ter zaprtost za tuje investicije. »Za Rusijo, ki se skupaj z Venezuelo bojuje za prvo mesto v klubu navijačev ameriškega zatona, bi morali v BRIK najti alternativo,« je pred kratkim zapisal.
Direktorji tujih korporacij so neprijazno investicijsko okolje v Rusiji kot glavni problem izpostavili tudi v Sankt Peterburgu. »Poslovanje v Rusiji je prežeto z nepredvidenimi zapleti, kot so višji davki in spori z oblastjo. Potencialni investitor je zainteresiran predvsem za varnost naložbe,« je opozoril predsednik danske pivovarne Carlsberg Jørgen Buhl Rasmussen.
Rusija bo lahko vodilno vlogo pri ustvarjanju novega svetovnega reda odigrala šele takrat, ko bo sama postala demokratična ter gospodarsko zrela država. »Poslovneži pravijo, da je trg kakor padalo: deluje le takrat, ko je odprto,« je Medvedjev izrazil prepričanje, da bo Rusija v nasprotnem primeru »doživela boleč padec«. A da se to ne bo zgodilo, bo treba »odpreti« tudi politične ustanove.