Moskva – V Rusiji sta v zadnjem času odmevali dve ugrabitvi otrok bogatih staršev, zaradi katerih se je pod drobnogledom znašlo vprašanje osebne varnosti v družinah milijarderjev s prestižne moskovske Rubljovke. »Ugrabitve v naši državi imajo izjemno kaotičen, vendar zelo brutalen značaj. Ni naključje, da veliko naših bogatašev svoje otroke pošlje v tujino,« je o vse bolj skrb vzbujajočem dogajanju povedal kriminalni psiholog Mihail Vinogradov. Po besedah Julije Ponomarjove, podpredsednice varnostnega podjetja Alfa-Inform group, za osebno varnost največ denarja namenjajo bogataši v Moskvi, Nižnem Novgorodu in Sočiju, manj pa v Sankt Peterburgu in bolj oddaljenih ruskih pokrajinah.
Moskva – Rusko vodstvo se je na usmrtitev voditelja teroristične organizacije Al Kaida Osame bin Ladna odzvalo s hvalospevi Združenih držav Amerike, hkrati pa ni pozabilo omeniti dolge ruske bitke z islamskimi skrajneži na Severnem Kavkazu. »Zadnji uspeh posebnih ameriških enot ima globalen pomen, tako kot ga ima tudi uspeh posebnih ruskih enot na Severnem Kavkazu,« so poudarili v ruskem zunanjem ministrstvu. V luči ruskih izkušenj so se na smrt »prvega svetovnega terorista« odzvali tudi v Kremlju: »Rusija je ena od prvih držav, ki se je srečala z grožnjo globalnega terorizma, in žal zelo dobro ve, kaj pomeni Al Kaida.« Zunanjepolitični komentator dnevnika Kommersant Sergej Strokan ne dvomi, da poskuša rusko vodstvo z omenjenim odzivom opravičiti svoje protiteroristične operacije na Severnem Kavkazu.
Moskva – Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Nikolaj Makarov se v Bruslju udeležuje dvodnevnega zasedanja sveta Nato-Rusija, ki je namenjeno odpravi nesoglasij glede postavitve skupnega evropskega protiraketnega ščita. O temi, ki je že dolgo glavni kamen spotike v odnosih med Moskvo in Washingtonom, so se zunanji ministri Nata in Rusije pogovarjali že na aprilskem srečanju v Berlinu, ki pa ni prineslo večjega napredka, zato je le malo verjetno, da bodo »celovito skupno analizo prihodnjega sodelovanja glede protiraketne obrambe« uskladili že do prihodnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata in Rusije, ki bo 9. junija v Bruslju«, kot je po berlinskem srečanju optimistično napovedal ruski veleposlanik pri Natu in glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit Dmitrij Rogozin. Še bolj zaradi torkovega dogovora med ZDA in Romunijo, ki bo postala prva evropska država z objektom za prestrezanje raket.
Moskva – Vse od lanskih predsedniških volitev, na katerih je slavil zmago dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko, se Belorusija pogreza v vse večjo izolacijo in represijo, za še bolj črno sliko pa sta poskrbela še čedalje bolj pereča gospodarska kriza in nedavni teroristični napad na podzemno železnico v Minsku. Zaradi poročil, da za bombno eksplozijo stoji oblast, ter poročanja o lanskih povolilnih protestih, ki so jih posebne policijske enote razgnale s silo, je oblast odredila ukinitev dveh redkih neodvisnih časopisov, režim pa čedalje bolj oži obroč tudi okoli opozicijskih voditeljev.
Moskva – V Rusiji umori borcev za človekove pravice in kritičnih novinarjev le redko dobijo sodni epilog, zato je obsodba dveh ruskih ultranacionalistov za umor odvetnika Stanislava Markelova in novinarke Anastazije Baburove pravo presenečenje. Obsojena vztrajata, da sta zgolj grešna kozla, češ da varnostnim službam ni uspelo najti pravih morilcev. Da je porota razsodbo sprejela pod pritiski, pravijo tudi tisti porotniki, ki so od procesa odstopili. Brez zapletov ni šlo niti ob koncu sodnega procesa, ko je sodnik prvo različico obsodbe označil za nejasno, zato so morali sestaviti novo.
»Nehaj ga žreti. Le trezen boš lahko branil domovino!« je zapisano na enem od plakatov iz naslova Rusi za zdrav način življenja, s katerimi mlade spodbujajo, naj se odpovedo alkoholu. V to iniciativo sodi tudi tek po večjih ruskih mestih, ki ga pripravijo ob vseh večjih praznikih in se ga iz meseca v mesec udeleži čedalje več mladih ljudi, pravzaprav otrok. Vse lepo in prav, če ne bi medtem vzklikali gesla, kot so Rusi za zdrav duh v zdravem telesu ter Šport, zdravje, nacionalizem, zaradi česar je športna pobuda dobila nacionalistični predznak.
Moskva – Umor ukrajinskega preiskovalnega novinarja gruzinskega rodu Georgija Gongadzeja je najbolj razvpit škandal v ukrajinski postsovjetski zgodovini in se po več kot desetih letih vrača na prve časopisne strani. Glavni razlog je kazenski pregon dolgoletnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme, ki ga je konec marca sprožilo državno tožilstvo, in včerajšnji začetek sodnega procesa proti Alekseju Pukaču, nekdanjemu vodji obveščevalne službe notranjega ministrstva, ki je po trditvah tožilstva že pred dvema letoma priznal, da je umoril Gongazdeja.
Moskva – Za posledicami radioaktivnega sevanja po katastrofi v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, ki se je zgodila 26. aprila 1986, je umrlo skoraj milijon ljudi, ugotavljajo v knjigi Černobil: Posledice katastrofe za ljudi in okolje vodilni ruski jedrski strokovnjak Aleksej Jablokov ter Vasilij in Aleksej Nesterenko z Inštituta za radiacijsko varnost iz Minska. V knjigi, ki so jo lani izdali pri Akademiji znanosti v New Yorku, so zapisali še, da je radioaktivno sevanje iz poškodovanega reaktorja doseglo kar deset milijard kirijev; to je kar dvestokrat več, kakor je veljalo do zdaj. »Emisije iz černobilskega reaktorja so stokrat presegle sevanje ob eksplozijah atomskih bomb, ki so ju odvrgli na Hirošimo in Nagasaki,« pojasnjuje Jablokov. O posledicah jedrske katastrofe je za Delo spregovoril beloruski disident Genadij Gruševoj, ki je zaradi odstiranja černobilske tančice postal celo prvi sovjetski politični zapornik.
Moskva – Ob 25. obletnici jedrske katastrofe v Černobilu, najhujše tovrstne nesreče v zgodovini, so v Kijevu potekale demonstracije ljudi, ki so sodelovali pri čiščenju kontaminiranega območja. Organizirali so jih zaradi zniževanja pokojnin in odpravljanja drugih ugodnosti. Za krotenje požara v četrtem černobilskem reaktorju ter dekontaminacijo in čiščenje prizorišča nesreče je skrbelo 830.000 ljudi, med katerimi jih je po ugotovitvah, ki jih navaja knjiga Černobil: posledice katastrofe za ljudi in okolje, samo do leta 2005 umrlo 112.000 do 125.000. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne agencije za jedrsko energijo sicer navajajo, da je umrlo samo 31 »čistilcev« oziroma »likvidatorjev.«
