Ljubljana – Slovensko-ukrajinski odnosi so od nekdaj dobri, po izbruhu napetosti med Ukrajino in Rusijo zaradi ruske priključitve Krima ter državljanske vojne v Donbasu pa so se razcveteli. Poleg politične in humanitarne pomoči Slovenija po novem Ukrajini zagotavlja celo opremo za potrebe informacijske vojne.
Azerbajdžan ustvari kar tri četrtine prihodkov s prodajo energentov, zato sodi med države, ki jih je padanje cene nafte najbolj prizadelo. Zaradi draginje, nezaposlenosti, neizplačevanja socialnih prejemkov ter čedalje dražjih kreditov, ki so denominirani v dolarjih, so sredi januarja po državi potekale množične demonstracije, na katere se je oblast odzvala z represijo.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na tradicionalni ponovoletni novinarski konferenci predstavil zunanjepolitične dosežke preteklega leta in izpostavil največje izzive letošnjega leta. Kategorično je dal vedeti, da Rusija ne bo podlegla pritiskom, ki se bodo verjetno nadaljevali, ker izvaja neodvisno zunanjo politiko.
V Moldaviji, najrevnejši evropski državi s 3,5 milijona prebivalcev, se nadaljujejo protesti opozicije, ki zahteva predčasne volitve. Začeli so se sredi prejšnjega tedna, ko je razjarjena množica poskusila vdreti celo v parlament. Trideset ljudi je bilo ranjenih, nova proevropska vlada pa je prisegla v takšni naglici, da premier Pavel Filip ni imel časa niti za predstavitev programa.
Kdaj bo poseg v dostojanstvo ženskega telesa postalo rdeča črta, se sprašuje ena od stotih najbolj vplivnih novinark, ki poročajo o oboroženih konfliktih, in direktorica organizacije Oblegane ženske (Women under siege) Lauren Wolfe. »Vojna niso samo bombe. Vojna je Abeer, Vojna je Mirelle. Vojna so izkušnje ljudi, ki so ujeti na vojnem območju. Vojna so posilstva ...«
V Rusiji so zaradi strmega padanja cen nafte spremenili celo varnostno strategijo za letošnje leto. V njej so kot glavni grožnji opredelili nizko konkurenčnost ter odvisnost od izvoza surovin. Za glavno letošnjo nalogo so označili odpravo gospodarskega neravnovesja.
Rusija oziroma Sovjetska zveza je bila za legendarnega britanskega glasbenika Davida Bowieja, ki se je poslovil pred tednom dni, velik vir navdiha. »Obseden je bil s srednjeveško angleško in sodobno rusko zgodovino, češ da dajeta odličen material za rock glasbo,« je v intervjuju za Guardian leta 2013 izjavil njegov nič manj legendarni producent Tony Visconti, ko je izšel glasbenikov 25. album The Next Day. »Rusija je očarljiva država,« je Bowie zapisal v pismu prijateljici in predstavnici za tisk Cherry Vanilla.
V zadnjem času so se v svetovnem in ruskem tisku pojavili članki, ki se poglabljajo v razloge za medsebojno simpatijo med republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V Rusiji so precej skeptični do »moške romance (bromance) na daljavo«, kot so jo poimenovali pri New York Timesu. Na podlagi preteklih izkušenj se bojijo, da je to v resnici danajsko darilo.
