Okrožno sodišče v Kijevu je ugodilo tožbi ukrajinskega pravosodnega ministrstva in prepovedalo Komunistično partijo. Stranka je tudi sicer životarila na obrobju, saj se ji na parlamentarnih volitvah pred dobrim letom prvič v zgodovini ni uspelo prebiti v parlament.
Moskva – Na postsovjetskem prostoru je še zdaj postavljenih zelo veliko spomenikov voditelju oktobrske revolucije Vladimirju Iliču Leninu, precej težje pa je videti njegovega kontroverznega naslednika Josipa Visarionoviča Stalina. Pred dvema letoma so njegov spomenik odstranili celo v njegovem rojstnem Goriju.
Moskva – V Rusiji ni videti konca polemikam, povezanim s sovjetskim diktatorjem Josipom Visarionovičem Stalinom, ki je po najbolj zadržanih ocenah pomoril deset milijonov sodržavljanov, državo pa pahnil v desetletja režimskega terorja. Za zadnjo je poskrbela moskovska mestna oblast, ki je sklenila, da bodo ob 65. obletnici dneva zmage nad fašizmom poleg parade pripravili še informacijske točke in plakate, ki bodo slavili Stalinove medvojne dosežke. Javnomnenjske ankete so pokazale, da njihovo odločitev podpira le 12 odstotkov državljanov.
Moskva – Minilo je 130 let od rojstva Josipa Visarionoviča Stalina, sovjetskega diktatorja gruzinskega rodu, čigar zapuščina še zdaj buri duhove. Po zadnji javnomnenjski raziskavi vseruskega centra za javno mnenje Vciom, ki so jo decembra opravili v 42 ruskih regijah, ga 37 odstotkov Rusov smatra za pozitivno zgodovinsko osebnost, za manj kot tretjino vprašanih pa je njegova vloga negativna. »Ne zaupam nikomur, niti sebi ne,« je njegov izrek, ki je pripeljal do poboja več milijonov sodržavljanov, državo pa je pahnil v desetletja režimskega terorja.
Moskva – Evropski spletni portal Euobserver.com je pred ruskim dnevom spomina na žrtve politične represije, ki se jim v Rusiji poklonijo 30. oktobra, objavil članek z naslovom Nova proruska kampanja prihaja v evropske prestolnice. V njem so zapisali, da hoče ruska državna tiskovna agencija Ria Novosti izboljšati podobo sovjetskega diktatorja Josipa V. Stalina in poskuša za to nalogo pridobiti eno od desetih najboljših bruseljskih oglaševalskih podjetij.
Moskva – Na moskovskem sodišču se je končal sodni proces, s katerim se je na zatožni klopi po 50 letih vendarle znašel tudi nekdanji sovjetski voditelj Josip Visarjonovič Stalin, natančneje njegova zapuščina. Za to je poskrbel njegov vnuk Jevgenij Džugašvili, ki je zaradi razžalitve časti in dobrega imena vložil tožbo proti kritičnemu časopisu Nova Gazeta. Zaradi članka o »krvoželjnem kanibalu« je od avtorja in uredništva zahteval opravičilo in denarno odškodnino, vendar mu sodišče ni ugodilo.
Polona Frelih, Moskva
Moskva – Najvišji predstavniki ruske Komunistične partije so v četrtek počastili 56. obletnico smrti sovjetskega diktatorja gruzinskega rodu Josipa Visarionoviča Stalina, ki v Rusiji še zdaj buri duhove. Za zadnjo polemiko je poskrbel popularni britanski zgodovinar Orlando Figes, ki je ruske oblasti obtožil, da so preprečile izdajo njegove zadnje knjige Šepetalci: zasebno življenje v Stalinovi Rusiji. Figes je tudi avtor uspešnice o kulturni zgodovini Rusije z naslovom Natašin ples, ki je lani izšla tudi v slovenskem prevodu.
Moskva – Na ruski tiskovni agenciji Ria Novosti so ta teden novinarjem razdelili DVD-je in debelo knjigo z naslovom Lakota v Sovjetski zvezi: 1930–1934. V njej ruski zgodovinarji dokazujejo, da velika lakota v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja ni bila genocid nad Ukrajinci, ampak posledica prisilne Stalinove kolektivizacije in politika razrednega boja, zaradi katerega so bogati kmetje oziroma kulaki po vsej Sovjetski zvezi avtomatično postali sovražniki komunističnega režima.
Moskva – Josip Visarionovič Stalin je po najbolj zadržanih ocenah pomoril 10 milijonov sodržavljanov, državo pa je pahnil v desetletja režimskega terorja. A je vseeno eno najbolj priljubljenih imen ruske zgodovine. Tretje mesto je dosegel tudi na natečaju Ime Rusije, ki ga je po zgledu britanske lestvice 100 največjih Britancev pripravila državna televizijska postaja Rossija. Od letošnjega maja je po spletu in s SMS-ji za največjo rusko zgodovinsko osebnost glasovalo kar 50 milijonov državljanov. Prvo mesto je zasedel knez Aleksander Nevski, ki je v prvi polovici 13. stoletja porazil Švede in nemški viteški red, drugo mesto pa je pripadlo Petru Stolipinu, ki je bil v zadnjem obdobju carske Rusije ministrski predsednik in mu pripisujejo zasluge za agrarno reformo.
