Moskva – Ruski BDP se je prvi polovici letošnjega leta skrčil za alarmantnih deset odstotkov, a padanje naj bi se postopoma že umirjalo in gospodarska rast naj bi do konca leta upadla za 8,5 odstotka, je zapisano v zadnjem poročilu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, s katero je Rusija prejšnji mesec začela pogovore o članstvu. Ruska vlada je zmerno optimistična tudi zaradi umirjanja padca industrijske proizvodnje.
Moskva – V Sankt Peterburgu je vrata odprl gospodarski forum, ki je znan tudi kot nekakšen ruski Davos. Po pričakovanjih je posvečen predvsem svetovni gospodarski krizi, ki je precej blišča odvzela tudi 13. tovrstnemu srečanju po vrsti. V rojstni kraj ruskega predsednika Dimitrija Medvedjeva in premiera Vladimirja Putina je letos pripotovalo precej manj uglednih gostov kot ponavadi, dogodek, ki je imel ambicijo postati eden največjih tovrstnih forumov, ima letos tudi za četrtino manjši proračun.
Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom je včeraj v Sočiju s predstavniki Italije, Grčije, Bolgarije in Srbije podpisal sporazume o gradnji plinskega projekta Južni tok, ki naj bi ga v skladu s prvotnimi načrti pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Njegov drugi krak naj bi do južne Italije speljali čez Grčijo. Avstrija in Slovenija se z Gazpromom še pogajata. »Južni tok bo zgrajen najpozneje do leta 2015, leta 2016 pa ga bomo že zagnali. Celotna investicija bo znana, ko bomo končali študijo izvedljivosti. Pogajanja o različnih trasah in krakih še potekajo. Konec leta 2009 bo jasno, kakšna bo dejansko njegova trasa,« je za Ria Novosti komentiral neimenovani predstavnik Gazproma. Se torej na koncu lahko celo zgodi, da Slovenije v projektu sploh ne bo?
Moskva – Slovenski minister za promet Patrick Vlačič je končal dvodnevni uradni obisk v Ruski federaciji, ki je bil njegov prvi uradni obisk v tujini. Kot nam je zatrdil, je Rusijo izbral, »ker je to država z vzorno urejenimi železnicami, po katerih prepeljejo kar 70 odstotkov tovora in ki nimajo ne izgub ne zamud, njegova iskrena želja pa je, da se čim prej normalizira tudi stanje Slovenskih železnic«. Ruske železnice res veljajo za ene najuspešnejših na svetu, vendar je gospodarska kriza tudi pri njih zahtevala svoj davek.
Moskva – Ruska centrala banka je zadnje dni pod velikimi pritiski, da vendarle zniža obrestno mero. Ta je zdaj med 15 in 19 odstotki, kar pomeni, da morajo banke posojila odobravati še po višjih, tudi 25-odstotnih obrestnih merah, kar duši gospodarsko aktivnost. Druga posledica dragih posojil je vedno slabša sposobnost posojilojemalcev za odplačilo obroka, kar naj bi po nekaterih napovedih do konca tega leta potopila na stotine manjših ruskih bank.
Moskva – Če ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz ne bo pravi čas poravnalo svojih februarskih obveznosti, bo ruski plinski monopolist Gazprom znova prisiljen zapreti pipe, je včeraj poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na zasedanje sveta direktorjev Gazproma v torek. Na njem je finančni direktor Andrej Kruglov jasno in glasno napovedal: »Če 310 milijonov evrov iz februarskega dolga ne bomo dobili do 7. marca, bomo prisiljeni Ukrajini še enkrat zapreti pipe.«
Moskva – »Dosedanji padec rublja je posledica tega, da je imela Rusija v zadnjih mesecih manj prihodkov od izvoza, hkrati pa je močno povečala svoje izdatke v tujih valutah,« je državljane v nedeljo zvečer po televizijskih zaslonih obvestil predsednik Dmitrij Medvedjev. Obenem je podprl odločitev vlade, da pomaga nekaterim domačim gospodarskim velikanom. Gledalcem je pojasnil, da denar ne bo šel v žepe že tako bogatih lastnikov, ampak ga bodo namenili za ohranjanje na tisoče delovnih mest.
Moskva – Čeprav plin proti Evropi še zdaj ni stekel, je 15. dan plinske vojne prinesel največ pozitivnih novic. Ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko sta se namreč dogovorila, da se bosta jutri srečala v Moskvi, sočasno pa je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev razposlal vabila za udeležbo na plinskem vrhu, ki ga je za jutri prav tako sklical v ruskem glavnem mestu. Vprašanje je, ali bosta dve vrhunski srečanji pripomogli k reševanju plinskega gordijskega vozla ali pa bo to spor le še dodatno zapletlo. Postavlja se namreč vprašanje, kdo v Rusiji in Ukrajini je sploh pristojen za reševanje tega vprašanja – predsednik ali premier oziroma premierka?
Moskva – Rusko-ukrajinski plinski spor se zaostruje, čeprav je Ukrajina poravnala 571 milijonov evrov od skupaj 1,7 milijarde evrov plinskega dolga. »Če dolg ne bodo poravnali v celoti in ne bomo našli druge rešitve, Ukrajini od 1. januarja prihodnje leto ne bomo mogli dobaviti plina,« je na tiskovni konferenci opozoril tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. Zaradi spora je na nogah tudi Evropska unija, ki kar 80 odstotkov ruskega plina dobi prek plinovodov, speljanih čez Ukrajino. Rusija sicer pokrije kar četrtino vseh evropskih plinskih potreb.
Moskva – V času svetovne finančne krize prihaja iz Rusije spodbudna novica za domače gradbeništvo. V Rostovu na Donu so namreč včeraj slovesno odprli poslovno zgradbo ruske banke Sberbanke, ki jo je zgradilo slovensko podjetje Energoplan. Poslovni objekt Jugozahodne banke Sberbanke velja za enega največjih projektov Energoplana na ruskem trgu v zadnjem času, saj ima kar 22.000 kvadratnih metrov površin, njegova gradnja pa je stala slabih 35 milijonov evrov.
