Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
»Umor naših ljudi na Sinaju spada med najbolj krvave teroristične napade. Z naših duš in src ne bomo brisali solz. Ostale bodo za vedno. To nam ne bo preprečilo, da bi našli zločince. Kjerkoli se že skrivajo, jih bomo našli. In kaznovali!« je ruski predsednik Vladimir Putin odprl lov na storilce terorističnega napada, v katerem je nad Sinajem umrlo 224 ljudi, po večini državljanov Ruske federacije. Kmalu zatem so z ruskih ladij v Sredozemskem morju poletele rakete proti položajem Islamske države v Raki.
Ukrajinske varnostne službe bodo dva tedna v povečani pripravljenosti, saj je ukrajinska tajna služba SBU prejela namig o možnih terorističnih napadih v večjih ukrajinskih mestih, kot so Kijev, Dnepropetrovsk, Lvon in Harkov. »Po uničujočih napadih v Parizu smo prejeli informacije o možnih povezavah teroristov Islamske države z islamskimi skrajneži, ki so že v Ukrajini,« je pojasnil ukrajinski predsednik Petro Porošenko.
Kar zadeva skoraj pet let trajajočo vojno v Siriji, ki je zahtevala že 250.000 življenj, Rusija ni prevzela pobude samo v smislu vojaškega obračuna z Islamsko državo, pač pa je tudi na čelu diplomatskih prizadevanj za rešitev konflikta.
»Verjetnost terorističnega dejanja seveda obstaja,« se je ruski premier Dmitrij Medvedjev kot prvi predstavnik ruskih oblasti pridružil čedalje številnejšim zagovornikom hipoteze, da je za najhujšo tragedijo v ruskem civilnem letalstvu kriva podtaknjena bomba. Na zadnji seji ruske vlade so razpravljali, da bi prepoved poletov, ki že velja za Egipt, razširili tudi na druge države.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je včeraj v Moskvi sestal s posebnim odposlancem Združenih narodov za Sirijo Staffanom de Misturo, s katerim sta prejšnji konec tedna na Dunaju sodelovala v doslej najbolj obsežnih pogajanjih za končanje štiri leta in pol trajajočega sirskega konflikta.
V Rusiji svarijo pred kopensko operacijo proti Islamski državi v Siriji in Iraku, o kateri v zadnjih dneh razmišljajo v Združenih državah Amerike. »Kakršnakoli operacija ameriške vojske v Siriji − najsi gre za kopensko ali letalsko − je nezakonita. Washington od Sirije, ki je suverena država, za to ni dobil povabila,« je izjavil predsednik dumskega odbora za zunanje zadeve Konstantin Kosačov. Hkrati je zatrdil, da Rusija v Sirijo v nobenem primeru ne bo poslala kopenske vojske.
V Rusiji je bil 1. november dan žalovanja za 224 žrtvami letalske nesreče na Sinajskem polotoku. Na kraj tragedije so že prispeli ruski preiskovalci, med razbitinami so našli obe črni skrinjici. V mrtvašnico v Kairu so že prepeljali večino posmrtnih ostankov.
Evropska poslanka Yana Toom (Alde) iz Estonije je ena najostrejših nasprotnic sankcij proti Rusiji, saj je prav baltska trojka zaradi ruskih protiukrepov utrpela največje izgube. Za estonske kmete je bilo rusko tržišče ključno, z njegovo izgubo pa so do zdaj utrpeli že za 8 milijard evrov izgub.
Približno 30 milijonov volivcev z območij pod nadzorom Kijeva je v nedeljo volilo predstavnike regionalnih parlamentov, mestnih svetov ter župane, v separatističnih Doneški in Luganski narodni republiki pa so prestavili volitve na prihodnje leto. Rezultati vzporednih volitev kažejo, da je vladajoča koalicija ohranila prevlado na zahodu ter v osrednjem delu države, na jugu in vzhodu pa je slavil Opozicijski blok. Končni izidi bodo znani 4. novembra.