Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – »Igre je konec!« je v svojem izjemno ostrem blogu zapisal drugi najbogatejši Rus Mihail Prohorov in tako naznanil, da se po komaj trimesečnem poskusnem obdobju poslavlja od politike. S položaja predsednika liberalne stranke Prava stvar je odstopil na začetku večdnevnega kongresa stranke, ki se je končal v torek. Na kongresu so potrdili strankarsko listo s 377 imeni, med katerimi je še najbolj znana drugorazredna teniška igralka Ana Čakvetadze. Iz tega je mogoče sklepati, da stranka brez vodstva in finančne podpore Prohorova nima pravih možnosti, da se na decembrskih parlamentarnih volitvah prebije v rusko dumo. Trenutno ima skromna dva odstotka podpore. »Razmere v stranki so katastrofalne,« je priznal eden od voditeljev Prave stvari Boris Nadeždin.
Moskva – V 2,2-milijonski Latviji, ki je na vrhuncu globalne gospodarske krize s 18-odstotnim padcem proizvodnje zabeležila najhujšo recesijo v Evropski uniji, so konec tedna potekale predčasne parlamentarne volitve, do katerih je pripeljala razpustitev parlamenta (saeime), ki ga je nekdanji predsednik Valdis Zalters zahteval zaradi razvpitih korupcijskih afer, državljani pa so to potrdili še na referendumu. Glede na izid volitev lahko sklepamo, da je vladna kriza pripeljala do vrnitve Rusov v velikem slogu. Na volitvah je namreč zmagala stranka ruske manjšine Harmonična sredina (HC), zagovornica interesov v Latviji živečih Rusov, ki sestavljajo dobrih 27 odstotkov prebivalstva.
Moskva – »Za nami je zelo zabavno potovanje,« se je severnokorejski voditelj Kim Džong Il zahvalil gostitelju Dmitriju Medvedjevu. Srečala sta se v ruskem vojaškem oporišču v Ulan Udeju, glavnem mestu ruske budistične republike Burjatije. V borovem gozdičku je bil dosežen sporazum o obnovitvi šeststranskih pogajanj o severnokorejskem jedrskem programu ter morebitni uvedbi moratorija na preizkušanje orožja za množično uničevanje.
Moskva – Na vesti o zlomu Gadafijevega režima se je Rusija odzvala s pozivi mednarodni skupnosti, naj se ne vmešava v libijske notranje zadeve, ampak naj raje pomaga pri zaščiti civilistov in sestavljanju zakonite oblasti. Ruska diplomacija je izrazila upanje, da bodo uporniki takoj po prevzemu oblasti ustavili prelivanje krvi, prvi diplomat Sergej Lavrov pa je vnovič poudaril, da bi se agonija, če bi se konflikta lotili z diplomatskimi sredstvi, končala veliko prej. Ob tem je opozoril narodni prehodni svet, da je odgovoren za prihodnji razvoj Libije, in ga pozval k čimprejšnjemu dialogu o nastanku demokratičnih institucij.
Moskva – Luksuzni vlak severnokorejskega voditelja Kim Džong Ila z oklepljenim spodnjim delom in vagonom, ki ga je sovjetski diktator Stalin podaril njegovemu očetu Kim Il Sungu, je v soboto zgodaj zjutraj pripotoval na ruski Daljni vzhod, kjer so Kimu s kruhom in soljo izrekli tradicionalno rusko dobrodošlico. Njegov tretji prihod v Rusijo je bil tako kot prejšnja dva nenapovedan, v tančico skrivnosti pa so zavite tudi druge podrobnosti. Za zdaj je znano le, da se bo srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, kar naj bi se po neuradnih informacijah zgodilo že jutri v Ulan Udeju, glavnem mestu ruske republike Burjatije.
Moskva – Dvajset let po neuspelem poskusu državnega udara, s katerim so nasprotniki politike glasnosti in perestrojke poskušali ustaviti reforme, kar je posledično pripeljalo do razpada Sovjetske zveze, se v Rusiji krepi nostalgija. Po javnomnenjski raziskavi centra Wziom si kar petina vprašanih želi vrnitve Sovjetske zveze. Pred desetletjem je takšno željo izrazilo samo 16 odstotkov državljanov. Med tistimi, ki tako kot nekdanji ruski predsednik in zdajšnji premier Vladimir Putin menijo, da je bil razpad ZSSR »največja geopolitična katastrofa 20. stoletja«, ni ruskih borcev za človekove pravice in opozicijskih politikov. Enaindvajsetega avgusta, na dan, ko se je tridnevna napetost dokončno polegla, bodo praznovali zmago nad prevratniki in aktualno oblast spomnili na nujnost uresničevanja ciljev ruskega demokratičnega gibanja s konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja.
Moskva – Vse kaže, da bodo decembrske parlamentarne volitve v Rusiji povzročile trenja z Zahodom, kakršna so izbruhnila že na volitvah pred štirimi leti. Takrat je Rusija Ovsejevemu uradu za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki se ukvarja z opazovanjem volitev, tako močno pristrigla peruti, da so se pri organizaciji odločil za bojkot. Volitve so tako spremljali zgolj opazovalci parlamentarne skupščine Ovseja in Sveta Evrope, ki so razsodili, da niso bile niti svobodne niti poštene. Rusija bo tudi tokrat spustila v državo omejeno število zahodnih opazovalcev, je bil na nedavni tiskovni konferenci jasen predsednik osrednje volilne komisije Vladimir Čurov. Hkrati je zatrdil, da so se odnosi z ODIHR v zadnjem času precej izboljšali. »Zasluga za to gre predvsem značaju Janeza Lenarčiča,« je polaskal slovenskemu direktorju urada, s katerim se je maja srečal v Varšavi.
Moskva – Le nekaj ur po srhljivi tragediji na Norveškem je v ruskem ultranacionalističnem podzemlju završalo od zadovoljstva, ki se je še najbolje odrazilo na internetu. Skupini, poimenovani »Breivik je heroj bele rase«, se je v trenutku pridružilo na tisoče članov. Kako močna je pravzaprav ruska skrajna desnica, se je oblast prepričala po nacionalističnih izgredih na moskovskem trgu Manež decembra lani, na katerih se je zbralo kakih 7000 obritoglavcev. V odgovor je oblast obsodila veliko pripadnikov skrajnih organizacij zaradi umorov priseljencev, a to je bil samo vrh ledene gore.
Moskva – V noči na 8. avgust 2008 je gruzinska vojska silovito napadla prestolnico separatistične pokrajine Južna Osetija, že naslednji dan pa je v Chinvali prihrumelo 50.000 ruskih vojakov, pred katerimi je Gruzija klonila pet dni pozneje. Takrat sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in gruzinski predsednik Mihail Saakašvili podpisala mirovni sporazum, dosežen s posredovanjem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Na zahtevo Moskve so iz prvotnega predloga izpustili zahtevo po »spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije« in Rusija je že konec avgusta priznala neodvisnost Južne Osetije in druge gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Obe sta zdaj ruska protektorata, v katerih so nameščeni ruski vojaki in kamor je Rusija v minulih treh letih poslala kar 40 milijard rubljev finančne pomoči.
Moskva – Po aretaciji nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko so napetosti v Ukrajini na vrelišču, zato je že mogoče slišati primerjave z oranžno revolucijo leta 2004, ki je na oblast pripeljala proevropsko usmerjene politike, med drugim tudi Timošenkovo. Njeni privrženci napovedujejo »Novi Majdan« kot so po glavnem kijevskem trgu z imenom Majdan Nezaležnost (Trg neodvisnosti) poimenovali burne dogodke izpred sedmih let. Prvi večji shod napovedujejo za danes, ko naj bi v Kijev prispelo tudi več avtobusov njenih privržencev iz Lvova na zahodu države. Varnostne službe so menda dvema avtobusoma že prekrižale načrte.