Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ko je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev v novembrskem nagovoru ljudstva predlagal podaljšanje predsedniškega mandata s štirih na šest let, so pri Moskovskem Komsomolcu napisali, da se bo v zgodovino zapisal kot predsednik, ki se je drznil dotakniti zadnjih 15 let svete krave – ustave iz leta 1993. Takrat so sicer še bolj kakor samo dejanje spreminjanja ustave odmevale špekulacije, da so spremembe pisane na kožo premieru Vladimirju Putinu, ki naj bi se že kmalu vrnil na predsedniški položaj. Spremembe ustave so bile v središču tudi na praznik ruske ustavnosti, ki je posvečen sprejetju prve ruske ustave in ni dela prost dan.
Moskva – Z ustanovitvijo nove vladajoče koalicije se je v Ukrajini končala večmesečna politična kriza, zaradi katere je bilo v največji evropski državi pričakovati že četrte parlamentarne volitve v manj kot treh letih. Pri predčasnih volitvah je vztrajal predsednik Viktor Juščenko, čigar stranka je zaradi različnih pogledov na vojno v Gruziji in pozivov k zmanjšanju predsedniških pooblastil septembra izstopila iz koalicije. Popustil je, ker vlada in parlament zaradi svetovne finančne krize volitev nista hotela financirati. Koalicija ima za sestavo vlade na voljo mesec dni.
Moskva – S pogrebom ruskega patriarha Alekseja II. so se končale petdnevne žalne slovesnosti za preminulim poglavarjem Ruske pravoslavne cerkve. Pokopali so ga v moskovski katedrali Gospodovega razglašenja, kjer je bil leta 1990 ustoličen. Pogrebna slovesnost je bila zaprta za javnost in je potekala v ozkem cerkvenem krogu.
Moskva – Zunanji ministri 56 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so velik del dvodnevnega zasedanja v Helsinkih namenili avgustovskemu konfliktu v Južni Osetiji in o tem se je razvnela precej burna razprava. Številne članice so se zavzele za razširitev mandata opazovalcev Ovseja tudi na gruzinski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo, Rusija pa pričakuje preiskavo o tem, zakaj se v Ovseju na dan izbruha konflikta niso odzvali, potem ko so jih opazovalci opozorili, da Gruzija pripravlja napad.
Moskva – Kakor je v navadi zadnjih nekaj let, je ruski premier Vladimir Putin včeraj v programu državnih televizij Rossija in Vesti 24 dve uri v živo odgovarjal na vprašanja državljanov. Tokrat je z njimi prvič »kramljal« v vlogi predsednika vlade, kar je še okrepilo trditve, da ima v Rusiji še naprej glavno besedo. Zakaj mu je predsednik države Dmitrij Medvedjev prepustil to čast, ni znano, so se pa zaradi tega že okrepila ugibanja o tem, ali mu bo moral že v kratkem prepustiti tudi predsedniško funkcijo.
Moskva – Rojevanje Rusko-beloruske unije se vleče že enajst let, a nova meddržavna povezava nikakor ne more zaživeti. Nekaj je bilo storjeno samo na področju spodbujanja trgovinske menjave in vprašanja vizumov, drugje pa se zadeve nikamor ne premaknejo. V ponedeljek je bil tako na belorusko zahtevo za nedoločen čas preložen predvideni sestanek vrhovnega državnega sveta unije. Belorusija je predlagala, da se pred tem še enkrat sestaneta vodstvi obeh držav.
Moskva – »Vemo, kdo je zagrešil ta zločin, in proti storilcu smo že izdali mednarodni zaporni nalog,« je v intervjuju za državni televizijski kanal Vesti pojasnil generalni državni tožilec Jurij Čajka. Hkrati je napovedal, da bo že kmalu jasen tudi odgovor na vprašanje, kdo je naročil umor, s čimer bo primer ubite novinarke Ane Politkovske zaključen. Kakor je znano, so preiskovalci že pred pol leta za umor obtožili 30-letnega Čečenca Rustama Mahmudova, ki se menda skriva v tujini, proti njegovima bratoma Džabrailu in Ibrahimu Mahmudovu pa na moskovskem vojaškem sodišču poteka proces zaradi sodelovanja pri umoru. Njun odvetnik Murad Musajev je za Delo povedal, da sta njegova klienta nedolžna in da je teorija o čečenski sledi konstrukt.
Moskva – »Rusija pozdravlja odločitev ameriške administracije, da na vrhu zveze Nato prihodnji teden ne bo vztrajala pri pospešenem vključevanju Gruzije in Ukrajine v zavezništvo. Ni važno ali je v ozadju te odločitve evropski pritisk. Važno je le, da Washington na tem ne vztraja več tako divje in nepremišljeno,« je med obiskom na Kubi izjavil ruski predsednik Dmitri Medvedjev.