Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Venezuelskemu predsedniku Hugu Chávezu se je neusmiljena protiameriška retorika dobro obrestovala. V komaj dveh mesecih je že drugič obiskal Rusijo in med včerajšnjim srečanjem s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom sklenil dva sporazuma o krepitvi energetskega sodelovanja. Srečala sta se v Orenburgu ob meji s Kazahstanom, kjer si je gost iz Venezuele ogledal tudi obsežno rusko vojaško vajo. Rusko-venezuelsko zavezništvo temelji prav na vojaškem sodelovanju, ki se je okrepilo po ruskem vojaškem posegu v Južni Osetiji, po katerem se je Rusija znašla na robu mednarodne izolacije.
Moskva – Sodeč po zadnjih potezah ruske diplomacije, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na dobri poti, da tudi on dobi vzdevek, ki se je v letih hladne vojne oprijel nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika – gospod Njet. Rusija je namreč v Združenih narodih dosegla odpoved za danes predvidenega zasedanja zunanjih ministrov stalnih članic VS OZN in Nemčije, na katerem bi razpravljali o četrtem krogu sankcij proti Iranu. »Lavrov se srečanja ne more udeležiti zaradi natrpanosti urnika,« je zaplet komentiral neimenovani predstavnik ruske delegacije pri OZN. Le malokdo je verjel, da je v ozadju samo to.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pripotoval v New York, kjer se je začelo 63. zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, na katerem bodo svetovni voditelji obravnavali globalno finančno krizo, nemirni Bližnji vzhod, iranski jedrski program in ohladitev odnosov med Rusijo in Zahodom zaradi gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. O tem se bo ruski zunanji minister Sergej Lavrov pogovarjal z zunanjimi ministri članic Evropske unije, ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice in nekdanjim vodjem ameriške diplomacije Henryjem Kissingerjem, po ruskih navedbah pa ni izključeno niti njegovo srečanje z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem.
Moskva – »Nekateri se trudijo, da bi Rusijo izolirali,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odzval na besede ameriške državne sekretarke Condoleezze Rice, da je Rusija z invazijo na Gruzijo stopila na pot izolacije. »Nekateri to res poskušajo storiti s svojo retoriko. Govorijo: Poglejte, končno so pokazali pravi obraz. Ruski režim je pokazal prave barve. Zmagali so jastrebi!. S tem nas potiskajo k razvoju, ki ne temelji na vsestranskem sodelovanju z drugimi državami, ampak na samostojnem razvoju za železno zaveso,« je ameriške kritike zavrnil Medvedjev, ki se je po nekaj dneh vojne z Gruzijo tudi sam prelevil v pravega jastreba.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem zatrdil, da se bo ruska vojska iz Gruzije umaknila do konca tedna. Za zdaj se na zasedenih ozemljih po trditvah gruzinske strani in novinarjev ni kaj dosti spremenilo. Ruske enote so vkopane v okolici Gorija, v ruskih rokah pa sta še vedno tudi pristanišče Poti in letališče Senaki. Tam ruska vojska še naprej uničuje vojaško infrastrukturo.
Moskva – Gruzija in Rusija sta včeraj zarana izmenjali vojne ujetnike, ob 14. uri po srednjeevropskem času pa je iz Gruzije prišla še ena spodbudna novica. Ruske enote so se vendarle začele umikati iz Gorija, kar so potrdili tudi številni novinarji, ki jih je rusko zunanje ministrstvo pripeljalo v mesto posebej za to priložnost. »Gre za eno od prvih enot, ki se umika,« so sporočili iz zunanjega ministrstva v Moskvi. Za ta korak so se odločili po odločnem pozivu k umiku, ki so ga na Rusijo naslovili na zasedanju zunanjih ministrov Nata.
Moskva – Na zahtevo ZDA se bodo danes sestali zunanji ministri držav članic Nata, ki bodo obravnavali poslabšanje odnosov z Rusijo, ki je posledica ruskega vojaškega posredovanja na ozemlju Gruzije. Kakor je povedala tiskovna predstavnica zavezništva, bodo ministri izrekli podporo Gruziji in obnovili ponudbo za članstvo. Pozvali bodo tudi k čimprejšnjemu umiku enot z ozemlja Gruzije. ZDA, Britanija, Kanada in večina vzhodnoevropskih članic se po poročanju neimenovanega vira znotraj zavezništva zavzemajo tudi za ostro obsodbo ruskega vojaškega posega, o čemer pa znotraj zavezništva še ni soglasja. Nekatere zahodnoevropske države na čelu s Francijo in Nemčijo namreč podpirajo previdnejši nastop, ki ne bi dodatno prizadel že tako razrahljanih odnosov z Moskvo. V tem taboru naj bi bili po poročanju istega vira tudi Slovenija in Madžarska.
Tbilisi – V gruzinskem glavnem mestu je po spokojnem jutru spet zavladala panika. Povzročile so jo informacije, da se kolona 60 ruskih tankov in vojaških vozil pomika proti prestolnici Tbilisi. Druge slabe novice so prišle z meje med Gruzijo in Južno Osetijo, kjer po vaseh, ki jih je minuli teden zasedla ruska vojska, menda pustošijo osetinske paravojaške enote, skupaj s peščico ruskih vojakov. Na čelu kolone naj bi bil razvpiti čečenski bataljon Vostok, katerega ravnanje so velikokrat kritizirali borci za človekove pravice. Ulice so se v pričakovanju najhujšega izpraznile, ljudje so se zaklenili v domove. V hotelih so to storili že v torek, saj so se na njihova vrata zgrnile trume beguncev iz Južne Osetije.
Tbilisi – Ko so gruzinske televizijske postaje v ponedeljek zvečer poročale, da se ruska vojska bliža Tbilisiju, so se prestrašeni prebivalci zgrnili v trgovine in jih povsem izpraznili, pred bencinskimi črpalkami pa so se nabrale dolge kolone. V mestu je bilo opaziti z vojaki natlačene tovornjake. Številni prebivalci so svoje najbližje odpeljali proti Armeniji. »Na meji je nastala dolga kolona in pripadniki gruzinske elite so carinike moledovali, naj jih brez čakanja spustijo čez mejo. Ni jim uspelo. V vrsto so se morali postaviti kakor vsi drugi,« mi je dogajanje na meji opisal znanec Mihail. Ta že tri dni preklinja gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki da je kriv za številne nepotrebne žrtve.
Tbilisi – Po poročanju mednarodnih človekoljubnih organizacij je v rusko republiko Severno Osetijo pribežalo 30.000 ljudi, kakih 6000 se jih je zateklo v Tbilisi. Če se bo konflikt stopnjeval, bo po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa v gruzinsko glavno mesto v prihodnjih dneh pribežalo 10.000 do 20.000 beguncev. V Gruzijo je že prispelo 30 ton humanitarne pomoči iz Francije, evropska komisija pa je v človekoljubne namene že namenila milijon evrov.