Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Moskovski preiskovalci so v začetku novembra aretirali pet mladoletnih obritoglavcev in njihovega 18-letnega voditelja, ki so 20. oktobra na jugozahodu Moskve do smrti zabodli znanega šahista iz Jakutije Sergeja Nikolajeva, hudo ranili varnostnika iz Uzbekistana Rustama Gulimova in z noži napadli še 20 drugih ljudi neruskega videza. Več mladoletnih prestopnikov, ki so se v noči dolgih nožev podali na morilski pohod, je še na prostosti. Gre za eno redkih temeljitih preiskav povezanih z napadi na tujce v Rusiji. Doslej so se namreč storilci umorov zaradi sovraštva do tujcev povečini izognili roki pravice.
Moskva – Ob 90. obletnici oktobrske revolucije je po raziskavi Fundacije za javno mnenje kar 40 odstotkov Rusov ocenilo, da je bila boljševistična revolucija nekaj pozitivnega, le devet odstotkov pa je to poglavje ruske zgodovine označilo za nacionalno katastrofo. Rusi so prav tako še vedno precej bolj naklonjeni komunističnim voditeljem, kot sta bila Vladimir Ilič Lenin in Josip Visarionovič Stalin, kot pa denimo ruskemu carju Nikolaju II., ki so ga boljševiki skupaj z ženo in petimi otroki usmrtili, potem ko so jih leto dni zadrževali v hišnem priporu v Jekaterinburgu.
Moskva – »Gre za protirusko histerijo,« so se v Kremlju odzvali na napad gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki je Rusijo obtožil, da je v ozadju poskusa državnega udara v Gruziji, in izgnal tri ruske diplomate, obtožene vohunjenja. Rusija je v odgovor odrekla gostoljubje trem gruzinskim diplomatom, v ruskem zunanjem ministrstvu pa so o polurnem Saakašvilijevem »pritiruskem« govoru zapisali, da je imel »ta patetični govor en sam cilj: pri Gruzincih doseči odpuščanje za pretekle napake in opravičiti vzpostavljanje reda s trdo roko«.
Moskva – Ruska duma je soglasno podprla uvedbo moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi in tako podprla prizadevanja predsednika Vladimirja Putina, ki je odstop od sporazuma napovedal že julija letos. Kot odgovor na širjenje Nata na rusko dvorišče in ameriške načrte za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem, je Putin to možnost prvič omenil že v svojem zadnjem nagovoru ljudstva konec aprila.
Moskva – Gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Kitajsko naj bi že do leta 2010 doseglo 60 do 80 milijard ameriških dolarjev, sta med dvodnevnim obiskom kitajskega premierja Wen Jiabaa v Moskvi poudarila gostitelja, ruski predsednik Vladimir Putin in premier Viktor Zubkov. K doseganju tega cilja je veliko prispeval že tokratni obisk, med katerim sta sosedi podpisali kar deset medvladnih in gospodarskih sporazumov. Kitajska in Rusija sta se zavezali k sodelovanju na področju energetike, predvsem jedrske energije, in financ ter k skupnim znanstvenim in tehnološkim projektom.
Moskva – Ruski mediji – verjetno tudi malo iz privoščljivosti – že več dni obširno poročajo o vrenju v sosednji Gruziji, ki se je po rožnati revoluciji leta 2003 odtrgala od Rusije in pod vodstvom proameriškega predsednika Mihaila Saakašvilija stopila na pot, ki vodi v Evropsko unijo in zvezo Nato. Večina Gruzincev še vedno podpira vključevanje v evro-atlantske povezave, ne pa tudi predsednika Saakašvilija, ki mu je na demonstracijah v petek izrekla nezaupnico petdesettisočglava množica. Na trgu pred parlamentom in na osrednji aveniji Rustaveli, kjer je množica Saakašvilija pred štirimi leti dobesedno nosila na rokah, je zdaj nepriljubljenega predsednika mogoče videti na vislicah.
Moskva – »Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi pošilja opazovalce samo na volitve v države vzhodno od Dunaja, čeprav so tudi na volitvah v državah zahodno od Dunaja številne kršitve,« je v intervjuju za Interfax izjavil ruski veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Aleksej Borodavkin. Nezadovoljstvo Rusije z Ovsejem je znana zgodba, tokrat pa je Moskva naredila še korak naprej. Skupaj z drugimi državami nekdanje Sovjetske zveze je izdelala predlog reform organizacije, ki naj bi ga obravnavali na vrhunskem zasedanju konec novembra. Torej še pred ruskimi parlamentarnimi volitvami, na katere pa opazovalci Ovseja še niso bili povabljeni.
Moskva – »Pokazati hočemo, da so odnosi med velikima sosedama veliko boljši, kakor jih prikazuje svetovni tisk,« je pred zasedanjem Evropske unije in Rusije, ki se danes začenja v mestu Mafra, kakih 40 kilometrov od Lizbone, napovedal portugalski minister za evropske zadeve Manuel Lobo Antunes. V Bruslju zbuja upanje na uravnotežen dialog z Rusijo predvsem nadavno sprejeta reformna pogodba, na ruski strani pa sprememba oblasti na Poljskem, ki z vetom že leto dni preprečuje začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo.
Biškek – Petmilijonska Kirgizija, najmanjša od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, kjer imata vojaški bazi tako ameriška kot ruska vojska, lovi politično ravnotežje že od leta 2005. Takrat so državo pretresli opozicijski protesti zaradi domnevne volilne goljufije in z oblasti odnesli dolgoletnega predsednika Askarja Akajeva. Politične stabilnosti ni uspelo zagotoviti niti njegovemu nasledniku Kurmanbeku Bakijevu, ki si že skoraj tri leta prizadeva predvsem za krepitev svoje moči.