Moskva – Pred poslopjem gruzinskega notranjega ministrstva v Tbilisiju je več deset gruzinskih novinarjev v začetku tedna od oblasti zahtevalo, naj pojasnijo okoliščine aretacije treh gruzinskih fotografov, med katerimi je tudi osebni fotograf predsednika Mihaila Saakašvilija. Zaradi obtožb o sodelovanju z ruskimi tajnimi službami jim grozi od 8 do 12 let zapora. K pošteni in transparentni preiskavi so pozvali tudi pri novinarski organizaciji Novinarji brez meja s sedežem v Parizu, o vohunskih škandalih, ki so v Gruziji stalnica vse od rusko-gruzinske vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji leta 2008, pa so na nedavnem srečanju v Tbilisiju razpravljali tudi veleposlaniki članic Evropske unije. Saga o fotografih vohunih je znova zamajala medijsko svobodo v Gruziji, ki jo je nekdanji ameriški predsednik George W. Bush laskavo označil za »svetilnik demokracije na Kavkazu«.
Moskva – V Rusiji je dan žalovanja za žrtvami nesreče na reki Volgi, kjer je v nedeljo v hudem neurju potonila več kot pol stoletja stara potniška ladja Bolgarija. V najhujši rečni nesreči v zadnjih tridesetih letih je umrlo 110 ljudi, med njimi trideset otrok. »Na krovu je bilo veliko otrok in rešil se ni skoraj nobeden. Kakor v železni krsti smo bili ujeti na dnu reke. Nekako mi je uspelo splavati skozi okno. Z menoj je bila desetletna hči. Držala sem jo, kolikor dolgo je bilo mogoče. Ni mi je uspelo rešiti,« je v ganljivi izpovedi na državni televizijski postaji pripovedovala Natalija Makarova, ena od 80 preživelih potnikov. V nedeljo zvečer so jih presrečni sorodniki pričakali v pristanišču v Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan. »Moj otrok je preživel, moj otrok je preživel,« je objemajoč hčerko olajšano zavzdihnil starejši gospod.
Moskva – Na reki Volgi, ki ji v Rusiji zaradi njene veličasnosti ljubkovalno pravijo kar mati oziroma matjuška, je v nedeljo dopoldne po krajevnem času potonila dvonadstropna potniška ladja, na kateri je bilo po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere 182 ljudi, med njimi 125 turistov, 35 članov posadke in 35 članov osebja. Iz republike Tatarstan, kjer se je zgodila tragedija, so ves dan prihajale nasprotujoče si informacije o epilogu dopustniške avanture, ob koncu redakcije pa je obveljalo, da je ena potnica umrla, 88 jih pogrešajo, 84 pa so jih rešili. Reševalna akcija, v kateri sodelujeta dva reševalna čolna in helikopter, se nadaljuje.
Moskva – »Situacija je celo slabša, kot je bila lani. Gorimo, gorimo kot ponoreli!« je v začetku junija opozoril predstavnik Greenpeacea Aleksej Jarošenko. Ognjeni zublji so že zajeli 600.000 hektarov gozda, kar je trikrat več kot v istem času lani, so neprijetno statistiko predstavili na ministrstvu za izredne razmere. Prebivalce Moskve vznemirjajo predvsem požari šote, ki so avgusta lani v prestolnici povzročili prave izredne razmere.
Moskva – Na moskovskem sodišču so zaradi izdaje in dezerterstva na 25-letno zaporno kazen v odsotnosti obsodili dvojnega rusko-ameriškega agenta Aleksandra Potjejeva, s čimer je dobil epilog rusko-ameriški »vohunski škandal stoletja«. Tako so mediji označili aretacijo enajstih spečih ruskih tajnih agentov, ki so jo v Združenih državah Amerike izvedli pred natanko letom dni.
Moskva –Privrženci padlega ruskega oligarha Mihaila Hodorkovskega, ki tako doma kot v tujini velja za prvega ruskega disidenta, so ob njegovem 48. rojstnem dnevu v središču glavnega mesta pozivali k njegovi izpustitvi. Kakih 50 aktivistov opozicijskega gibanja Solidarnost v majicah z njegovimi portreti, je mimoidočim delilo balone z njegovo podobo, za vrhunec pa so razgrnili transparent, na katerem so Hodorkovskemu zaželeli vse najboljše in čimprejšnjo izpustitev na prostost. »Rojstnodnevna zabava«, ki je potekala tudi v Sankt Peterburgu in Londonu, se je končala s priprtjem 9 aktivistov.
Moskva – V prostorih Vseruske knjižnice tuje literature M. I. Rudomino je bila predstavitev ruske izdaje pretresljivega spominskega pričevanja pisatelja Borisa Pahorja Nekropola, na kateri je sodeloval tudi večkrat nagrajeni slovenski pisatelj. Ob predstavitvi knjige, v kateri opisuje osebno kalvarijo v nemškem koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, je še enkrat opozoril, da politični zaporniki niso imeli nič skupnega s holokavstom, čeprav so ga zaradi omenjene opazke v preteklosti že imeli za antisemita. »Oni so bili zaprti zgolj zato, ker so bili Judje, mi pa, ker smo se uprli fašizmu in nacizmu,« je poudaril razliko. Med drugo svetovno vojno je bilo v nemških koncentracijskih taboriščih ubitih od tri in pol do štiri milijone političnih zapornikov. Poklonili so se jim z minuto molka.
Moskva – »Spali smo. Nato sem pograbila vnučko in bežala. Vse je razneslo,« je starejša gospa, oblečena samo v spalno srajco, za televizijo Vesti-24 opisovala četrtkovo zvočno in ognjeno kataklizmo v skladišču streliva v ruski republiki Udmurtija, zaradi katere so morali iz okoliških mest in vasi evakuirati kar 28.000 ljudi. V eksplozijah, ki so odmevale vso noč in ves petek, je bilo ranjenih 52 ljudi, dve starejši osebi sta umrli zaradi težav s srcem, enega vojaka pogrešajo. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je obrambnemu ministru Anatoliju Serdjukovu naložil, naj takoj najde in kaznuje odgovorne za incident. »Treba jim bo odvzeti epolete!« je bil odločen.
Moskva – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sprejelo razsodbo o najbolj znani sodni sagi v sodobni ruski zgodovini. Odločilo je, da so med prvim sodnim procesom proti ruskemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu nastale številne proceduralne napake, zato so Rusiji naložili kazen v višini 24.500 evrov. Sklenili so, da je bila njegova aretacija nezakonita, saj so ga priprli kot pričo, ki je že čez nekaj ur postala obsojenec, ter da so mu zaporno kazen dvakrat neupravičeno podaljšali. Hkrati so sporočili, da nimajo dovolj dokazov, da je bil sodni proces politično motiviran.
Moskva – Na univerzi v Chicagu so objavili raziskavo o odnosu do homoseksualnosti po svetu, ki je pokazala, da so v večjem delu sveta postali tolerantnejši do homoseksualnosti, najbolj na Nizozemskem, Danskem, v Švici in Belgiji. Izjema so Rusija, Latvija, Češka in Ciper, kjer so v tem celo nazadovali. Pred desetimi leti je v Rusiji homoseksualnost obsojalo 59 odstotkov vprašanih, leta 2008 pa se je ta številka povišala na kar 64 odstotkov. Zadnji dokaz čedalje večje homofobije v Rusiji, kjer so homoseksualnost dekriminalizirali šele leta 2001, je bila sobotna nedovoljena Parada ponosa, ki se je končala z množičnimi aretacijami aktivistov za pravice istospolnih manjšin.
