Moskva – V nasprotju z zahodnimi mediji, ki so zadnja dva tedna skorajda obsedeno pisali o rusko-ameriškem vohunskem škandalu, so ruski državni mediji o tem poročali, milo rečeno, skopo, zlasti na dan največje izmenjave vohunov v petek na dunajskem letališču. Precej bolj zgovorni so nekdanji ruski vohuni, ki v en glas ugotavljajo, da je padel še zadnji mit o učinkovitosti ruskih tajnih služb.
Moskva – Na moskovskem letališču Domodedovo je včeraj pristalo letalo z desetimi ruskimi vohuni, aretiranimi v Združenih državah Amerike, ki so jih izpustili v skladu z rusko-ameriškim dogovorom o izmenjavi. V zameno za deseterico so v Rusiji pomilostili štiri vohune, obsojene vohunjenja za zahodne države. Izmenjava je bila izvedena na dunajskem letališču, ki je bilo zaradi svoje lege že med hladno vojno priljubljen kraj za izmenjevanje razkritih sovjetskih in ameriških agentov.
Moskva – Ameriško tožilstvo je vložilo formalne obtožnice proti desetim domnevnim ruskim vohunom, v katerih jih je obtožilo zarote z namenom delovati kot tajni agenti Ruske federacije na ozemlju Združenih držav Amerike, za kar je predvidena petletna zaporna kazen, devet od njih pa je obtoženih tudi zarote z namenom pranja denarja, za kar lahko dobijo še dodatnih 20 let. Vse obtožence so prepeljali v New York, kjer so jih včeraj tudi zaslišali. Sodišče je deseterico spoznalo za krivo in jih bodo deportirali v Rusijo. Ta pa bo v zameno izpustila v ZDA štiri ujetnike, je sinoči sporočila CNN.
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je med petdnevno turnejo po državah postsovjetskega prostranstva ustavila tudi na Poljskem. S poljskim vodstvom je podpisala modificirani sporazum o ameriškem protiraketnem ščitu v Evropi, v Krakovu pa je nastopila na mednarodni konferenci o demokraciji in človekovih pravicah. »Pred 60 leti je Winston Churchill opozoril, da se na Evropo spušča železna zavesa. Z razpadom Sovjetske zveze je izginila, ostaja pa železni primež, s katerim vlade po vsem svetu počasi teptajo civilno družbo in človeškega duha.«
Moskva – V ameriško-ruski vohunski sagi, v kateri je 11 ljudi osumljenih zarote z namenom vohunjenja za tujo vlado in pranja denarja, zaradi česar jim grozi kar 25-letna zaporna kazen, je nastal odločilen preobrat. Juan Lazaro, ki se je predstavljal za državljana Urugvaja, je v pismu sodniku Ronaldu Ellisu priznal, da je ruski tajni agent. Svoje prave identitete ni hotel razkriti. »Čeprav zelo ljubim svojega sina, niti zanj ne bi prekršil svoje lojalnosti do Službe,« kar je krajše ime ruske agencije za obveščevalno dejavnost v tujini (SVR).
Moskva – Ko sta ruski in ameriški predsednik Dmitrij Medvedjev in Barack Obama pred natanko tednom dni v ameriški restavraciji sproščeno uživala vsak ob svojem hamburgerju, je gostitelj že vedel, da ameriška obveščevalna služba FBI pripravlja aretacije 11 domnevnih ruskih vohunov, vendar gostu o tem ni črhnil besede, so včeraj sporočili iz Bele hiše, kjer so izrazili prepričanje, da škandal ne bo ogrozil ponovnega zagona ameriško-ruskih odnosov. »Gre za ostanke starih poskusov uporabe obveščevalnih podatkov, odnosi med nekdanjima hladnovojnima sovražnicama pa se izboljšujejo. Med nami se ustvarja vedno večje zaupanje,« se je odzval predstavnik State Departmenta Phil Gordon. Združene države Amerike so se izognile obsodbi Rusije, zato je žogico začela umirjati tudi uradna Moskva.
Moskva – V Združenih državah Amerike so aretirali deset domnevnih ruskih vohunov, en osumljenec pa je še na begu, je na svoji spletni strani sporočilo ameriško pravosodno ministrstvo. Proti njim so že vložili obtožnice zaradi zarote z namenom vohunskega delovanja za tujo vlado, za kar jim grozi petletna zaporna kazen, enemu pa zaradi domnevnega poskusa pranja denarja grozi kar 20 let zapora. Osumljeni posamezniki z lažnimi ameriškimi imeni, so se po trditvah ameriške strani poskušali čim bolj amerikanizirati in infiltrirati v ameriški politični vrh. Aretacije so rezultat večletne preiskave ameriške obveščevalne agencije FBI.
Moskva – Spopadi med Kirgizi in Uzbeki, ki so v četrtek izbruhnili v mestu Oš, so se razširili po celotnem jugu države, zato je začasna vlada varnostnim službam dovolila, da proti podivjanim tolpam uporabijo strelno orožje. V Kirgiziji so razglasili tudi mobilizacijo vseh prebivalcev, ki znajo ravnati z orožjem. Do zaključka redakcije je bilo v medetničnih spopadih ubitih že 97 ljudi, 1247 je ranjenih, kar je celo več, kakor so jih zahtevali aprilski nemiri, med katerimi je bil s predsedniškega položaja strmoglavljen Kurmanbek Bakijev.
Moskva – V 5,3-milijonski Kirgiziji, najmanjši, zaradi ruskega in ameriškega vojaškega oporišča pa strateško najpomembnejši državi Srednje Azije, so medetnični spopadi zahtevali najmanj 45 življenj, več kot 630 ljudi je ranjenih. Spopadi med Kirgizi in Uzbeki so se razvneli v mestu Oš na jugu države, ki je utrdba pred kratkim strmoglavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Od oblasti se je moral posloviti po krvavih aprilskih nemirih, v katerih je življenje izgubilo 85 ljudi. Vse od takrat je država na robu vojne.
