Moskva – »Provinca brez zakonov, kjer lahko vsak dan ugrabljaš in ubijaš ljudi ter jih zapiraš v skrivne zapore, brez kakšnega koli tveganja, da boš kdaj za to odgovarjal,« je Čečenijo opisala pred kratkim brutalno umorjena sodelavka ruske humanitarne organizacije Memorial Natalija Estemirova. Zdaj bo ta ruska republika na Severnem Kavkazu še bolj prepuščena sama sebi oziroma – milo rečeno – dvomljivim metodam čečenskega predsednika Ramzana Kadirova.
Od naše dopisnice
Memorial, edina ustanova, ki je čečenskemu samodržcu vsaj malo gledala pod prste, je namreč zaradi tragične smrti sodelavke začasno zaprla svojo pisarno v čečenskem glavnem mestu. »Delo, s katerim so se ukvarjali Nataša in njeni kolegi, ki so dokumentirali zločine čečenskih oblasti, je smrtno nevarno. Čeprav bi radi še naprej raziskovali, ne moremo tvegati njihovega življenja,« je odločitev komentiral sodelavec ustanove Aleksander Čerkasov. »S Kadirovom se je pogovarjala kot učiteljica. Tega cvekarja je postavila na svoje mesto,« se je na nedavni tiskovni konferenci spominjal nedavno preminule sodelavke. Le s težavo je zadrževal solze. Nič drugače ni bilo z drugimi ruskimi aktivisti za človekove pravice, ki se zdaj sprašujejo predvsem, kdo je naslednji na vrsti.
»Kadirov je kričal nanjo, spraševal jo je, s kom živi, kje so njeni sorodniki in koliko let ima njena hči,« je o pritisku na Natalijo Estemirovo pripovedovala Tatjana Loškina iz organizacije Human Rights Watch. Po njenih besedah je Natalija Estemirova gnev čečenskega vladarja prvič doživela marca 2008, ko je v televizijskem nastopu kritizirala njegov ukaz, po katerem se morajo dekleta in ženske v šolah, univerzah in vladnih ustanovah pokrivati z ruto. Odločitev je v nasprotju z zveznimi zakoni in čečensko tradicijo.
Predsednik Memoriala Oleg Orlov je prepričan, da je bila smrtna obsodba za Natalijo Estemirovo podpisana, ko je javnost obvestila o primeru Čečenca, ki je bil 7. julija javno usmrčen, ker je upornikom podaril ovco. »Čečenski varuh človekovih pravic Nurdi Nukazijev je 10. julija v svoj urad poklical direktorja čečenskega Memoriala. Rekel mu je, da je primer na samem vrhu oblasti povzročil veliko nezadovoljstva. ‘Upam, da razumete, da se spravljate v veliko nevarnost. Spremeniti morate slog dela,’« je opisal pogovor. Orlov je tudi zaradi njega krivdo za umor nemudoma pripisal čečenskemu predsedniku Ramzanu Kadirovu.
Ta je proti Orlovu vložil tožbo zaradi klevetanja, o njej pa ga je osebno obvestil kar v telefonskem pogovoru. »Niste tožilec niti sodnik, zato vaše trditve o moji krivdi niso etične in so zame žalitev, « so pogovor povzeli na spletni strani čečenskega predsednika.
V bran ga je vzel tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je na skupni tiskovni konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel zavrnil »primitivno verzijo ruskih pravozaščitnikov«. Ti so se javno zavezali, da bodo Orlovu med sodnim procesom stali ob strani, toženi pa je poudaril, da nikoli ni izjavil, da je Kadirov osebno pritisnil na sprožilec. Dejal da je le, da je kot predsednik odgovoren za incidente v Čečeniji, pri tem pa vztraja še zdaj.