Moskva –Ob 25. obletnici največje jedrske katastrofe v zgodovini človeštva, ki se je 26. aprila 1986 zgodila v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, so po vsem svetu pripravili proteste proti jedrski energiji, glede katere imajo po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima pomisleke celo njeni zagovorniki. »Zaradi dogodkov na Japonskem se zdaj mnogi sprašujejo, ali je sploh mogoče zagotoviti zadostno varnost jedrske energije,« je na konferenci v Kijevu poudaril predsednik Mednarodne agencije za jedrsko energijo Jukija Amano. »Fukušima in Černobil sta dovolj glasni sporočili, iz katerih se moramo nekaj naučiti,« je med obiskom Černobila dejal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.
Nesreči v Černobilu in Fukušimi sta na mednarodni lestvici jedrskih kriz uvrščeni na najvišjo sedmo stopnjo, a je nekdanji vodja laboratorija v Černobilu Jevgenij Akimov včeraj na konferenci v Moskvi opozoril, da ju ne moremo enačiti: »Nevarnost v Fukušimi je precej manjša, saj se gorivo ni razširilo zunaj reaktorja.« Konference se je udeležil tudi Vasilij Voznjak, ki je bil v Sovjetski zvezi odgovoren za Černobil in je razkril, da »niti civilna zaščita, niti uprava jedrske elektrarne, niti sovjetsko partijsko vodstvo niso bili pripravljeni na takšno katastrofo«.
Danes 50-letna Natalija Oleiničenko ne bo pozabila dneva, ko se je raj s 50.000 prebivalci začel spreminjati v mesto duhov, kar je še danes: »Šele po kosilu so nas obvestili, naj se zadržujemo doma in zapremo vsa okna. Zvečer smo slišali, da nas bodo naslednji dan za tri dni evakuirali, in šele potem se je iz zvočnikov razlegel miren ženski glas, ki je povedal, da nastaja neugodna radioaktivna atmosfera.«
Preselili so jih v bližnji Slavutič, kjer še danes živi 3000 skrbnikov zapuščene elektrarne. Dokončno so jo zaprli leta 2000, drugi reaktor so ustavili po požaru leta 1991, prvega leta 1997, v četrtem pa je usodnega 26. aprila odjeknila eksplozija. Sovjetske oblasti so tri dni molčale in uradna tiskovna agencija Tass je o nesreči poročala šele, ko so na Švedskem zaznali nenavadno visoko sevanje. V sovjetskih mestih so kljub temu nadaljevali priprave na prvomajske parade.
»Katastrofa v Černobilu je Ukrajino tako prizadela, da rane še niso zaceljene,« je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič povedal na predvečer tragične obletnice. Skupaj z ruskim patriarhom Kirilom sta v Kijevu vodila komemoracijo, kjer so žrtvam tragedije prižigali sveče. Kolikšen davek je terjala, še zdaj ni jasno, ocene pa se gibljejo med nekaj deset in nekaj tisoč in se končajo pri nekaj sto tisoč žrtvah. Za šokantno razkritje so lani poskrbeli vodilni postsovjetski strokovnjaki, ki v knjigi z naslovom Černobil: Posledice katastrofe za ljudi in okolje navajajo, da je do leta 2004 zaradi posledic sevanja umrlo skoraj milijon ljudi.
Polona Frelih