Moskva, Varšava – Zunanji ministri Evropske unije bodo na jutrišnjem zasedanju glasovali o razširitvi sankcij proti Belorusiji. Z njimi hočejo kljubovalni beloruski režim prisiliti k izpustitvi preostalih 12 političnih zapornikov, med katerimi so tudi opozicijski predsedniški kandidati, ki so v zaporu vse od spornih predsedniških volitev decembra 2010. V središču pozornosti se je znašla Slovenija, ker njeni pogajalci po poročanju različnih medijev nasprotujejo ostrejšim sankcijam.
Z novim črnim seznamom sodelavcev beloruskega režima želijo doseči tudi preklic smrtne kazni za Uladzislaua Kavaljoua in Dzmitrija Kanavalaua. Borci za človekove pravice so namreč prepričani, da sta bila za teroristični napad v Minsku obsojena na podlagi zelo trhlih dokazov. V Bruslju so že prejšnji teden potekala predhodna usklajevanja in po pogovorih, ki so trajali kar enajst ur, je na dan pricurljalo, da razširitvi sankcij nasprotujejo slovenski pogajalci. Uglednim medijem, kot sta Reuters in EUObserver, ni ostalo skrito, da je Slovenija na svojem trmasto vztrajala predvsem zaradi poslovnih povezav med slovensko skupino Riko in beloruskim oligarhom Jurijem Čižem, ki je eden od predvidenih za črni spisek oseb, ki jim želijo prepovedati potovanje v Evropo.
V lasti ima nogometni klub Dinamo Minsk in podjetje Triple, ki se ukvarja z gradbeništvom, restavracijami, trgovskimi središči, turizmom, logistiko in naftnimi derivati, v sodelovanju z njim naj bi Riko prav prejšnji teden podpisal pogodbo o gradnji sto milijonov evrov vrednega hotelskega in stanovanjskega kompleksa Kempinski. Belorusko podjetje Elite Estate bo za financiranje posla iz lastnih sredstev namenilo 50 milijonov evrov, drugo polovico bo zagotovil konzorcij mednarodnih bank, posojilo bo zavarovala SID banka Slovenije, so pri Ria Novosti citirali uradno sporočilo skupine Riko. Kot poroča EUObserver, ima Riko z beloruskim državnim podjetjem Minskenergo podpisani dve pogodbi o gradnji električnih postaj za 54 milijonov evrov, pri časopisu pa so spomnili še, da je omenjeno slovensko podjetje v Belorusiji aktivno že od leta 2000 in da je generalni direktor Janez Škrabec beloruskega diktatorja Aleksandra Lukašenka leta 2004 gostil na večdnevnem smučarskem oddihu v Sloveniji.
Osovražen že, a tako vpliven?
»Čiž je zaradi načina vodenja nogometnega kluba zelo osovražen med beloruskimi nogometnimi navijači, nikoli pa si nisem mislil, da ima tako velik vpliv v tujini,« je za Nedelo komentiral Kiril Kascian, urednik spletne revije Belorusian review in eden od nagrajencev mednarodnega natečaja Belorusija v žarišču, ki ga pripravlja disidentska nevladna organizacija Solidarnost z demokratično Belorusijo s sedežem v Varšavi.
Poljski novinarski klub je ob tej priložnosti gostil razpravo o sankcijah, na kateri je sodeloval nekdanji beloruski predsedniški kandidat Ales Mihaljevič, ki je po izpustitvi iz zapora objavil pretresljivo izpoved o mučenju v celicah beloruske tajne službe KGB. Prepričan je, da so sankcije najustreznejši način za krepitev pritiska na Lukašenka. »Dobesedno obseden je z govorjenjem o sankcijah, kar dokazuje, da imajo veliko moč. Če že ne dejanske, pa vsaj psihološko. Ljudje, ki so že na črnem seznamu, se trudijo, da bi z njega čudežno izginili. Nobenega dvoma ni, da gre pri slovenskem omahovanju za vezano trgovino med beloruskim oligarhom in slovenskim podjetjem,« je za Nedelo po telefonu povedal Mihaljevič, ki je dobil politični azil na Češkem. Poudaril je še, da je izjemno razočaran z dosedanjim razpletom in izrazil upanje, da bo prej ali slej vendarle doseženo soglasje o razširitvi sankcij.