Moskva – »Če Rusija v prihodnjih šestih mesecih ne bo prenehala sistematično neupoštevanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, potem lahko Svet Evrope začasno zamrzne njeno članstvo,« je prejšnji teden opozoril sodnik Anatolij Kovler, ki v Strasbourgu zastopa Rusijo. Sodišče je že leta 2007 v posebnem poročilu ugotovilo, da so številne odločbe zoper Rusijo izvršene z dolgim časovnim zamikom ali pa sploh ne, k čemur največ pripomore odsotnost politične volje in številne birokratske ovire. Zdaj naj bi v Strasbourgu temu napravili konec, zato so Rusijo odločno pozvali, naj s spremembo zakonodaje poskrbi za dosledno upoštevanje sodb.
Od naše dopisnice
Rusija je pred trinajstimi leti vstopila v Svet Evrope (SE), v okviru katerega deluje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki so ga ruski državljani dobesedno zasuli s pritožbami. V zadnjih desetih letih so pritožbe državljanov Ruske federacije pomenile petino vseh zahtevkov, ki jih tam sicer vlagajo državljani 47 držav članic. V tem trenutku na odločitev čaka 20.000 zadev, povezanih z Rusijo. Za primerjavo: drugouvrščena Turčija jih ima za polovico manj.
Največ pritožb vlagajo prebivalci Čečenije in Ingušetije, ki oblast obtožujejo mučenja, ugrabitev in umorov v času t. i. protiterorističnih operacij na Severnem Kavkazu. Rusija je izgubila veliko večino, pravzaprav skoraj vse primere, in samo lani je sodišče 245-krat odločilo v prid tožnikov največje države na svetu. Zadnji odmevnejši primer se nanaša na štiri pogrešane Čečence, njihovim družinam je sodišče prisodilo 177.000 evrov odškodnine, ki jo mora poravnati Rusija. Pred kratkim je razsodilo tudi v prid sodnice Olge Kudeškine, ki je bila ob službo zaradi izjav o političnih pritiskih na delo sodnikov. Zaradi kršenja pravice do svobodnega izražanja ji mora Rusija izplačati odškodnino 10.000 evrov.
»Žal dajejo take odločitve podlago za resen dvom o objektivnosti sodišča in kažejo na njegovo pristranskost,« je nekaj dni po odločbi izjavil ruski pravosodni minister Aleksander Konovalov. Dodal je, da je sodišče na drugi strani Rusiji večkrat pomagalo osvetliti pomembne teme v vrsti zadev, povezanih s kratenjem človekovih pravic.
Generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis je za moskovski radio Eho Moskvi povedal, da so z odločitvami sodišča sicer nezadovoljne številne države članice, samo Rusija pa meni, da so sodbe nepravične. Z Rusijo ima sodišče problem zaradi neratifikacije protokola št. 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Protokol naj bi pospešil postopke in pripomogel k zmanjšanju sodnih zaostankov, s katerimi se spopada preobremenjeno sodišče. V dumi ga je podprlo samo 27 poslancev od 450, zato ne more stopiti v veljavo. Rusija je edina članica SE, ki protokola še ni ratificirala. »Rusija se ni odločila za ratifikacijo, ker je to v nasprotju z interesom oblasti. V Strasbourgu izgubljajo zadevo za zadevo, oblast pa se noče ali pa ne more odpovedati kratenju človekovih pravic,« meni Jurij Vdovin, ki vodi rusko organizacijo za človekove pravice Citizen Watch.