Moskva – Rusija je naredila pomemben korak pri razčiščevanju enega najbolj bolečih poglavij svoje zgodovine. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da so bili zadnji ruski car Nikolaj II., njegova žena in njegovi otroci žrtve politične represije. Doslej se je Rusija takšni interpretaciji dosledno izogibala in je vztrajala, da so bili žrtve naklepnega umora. Po mnenju poznavalcev iz strahu, da bo to omogočilo velike odškodninske in premoženjske zahtevke. V igri je menda tudi sloviti muzej Eremitaža. To je najbolj odmeven, ne pa tudi edini primer politične rehabilitacije v Rusiji. Po razpadu Sovjetske zveze so namreč preklicali obtožbe proti številnim anonimnim žrtvam sovjetske represije.
Od naše dopisnice
Po dolgoletnih pravnih bitkah, med katerimi so zahtevo po posthumni rehabilitaciji Romanovih zavrnili prenekateri tožilec, nižje sodišče in celo najvišji organ vrhovnega sodišča, se je družini Romanov od srca odvalil velik kamen. Pravico so dočakali 90 let po pomoru carske družine in v Rusiji so jo zaznamovali z velikimi slovesnostmi. Udeležila se jih je tudi velika kneginja Marija Vladimirovna, zastopnica carske rodbine v izgnanstvu. Prav ona je na prizivnem sodišču vložila zadnjo pritožbo. Na zgodovinsko zmago se je tako prvi odzval njen odvetnik German Lukjanov: »To bo Rusiji pomagalo razumeti njeno zgodovino, svet pa jo bo zato začel jemati kot državo, ki spoštuje svojo zakonodajo, obžaluje krvavo preteklost in postaja civilizirana«.
Zadnjega ruskega carja Nikolaja II., njegovo ženo Aleksandro, sina in štiri hčere so boljševiki internirali leta 1917. Postrelili so jih 17. junija 1918 v Jekaterinburgu na Uralu. Tam so leta 1991 izkopali posmrtne ostanke carja, carice in treh izmed njunih petih otrok ter jih zatem pokopali v skupnem grobu v nekdanji carski prestolnici Sankt Peterburgu. Posmrtne ostanke drugih dveh otrok – sina Alekseja in hčere Marije – so našli šele lani, avtentičnost pa so potrdile tudi analize DNK.
Ruska pravoslavna cerkev je leta 2000 vseh sedem članov družine zadnjega carja razglasila za svetnike, zato se je včerajšnje odločitve izjemno razveselila. »Ta negotovost je bila veliko breme za zavest naroda,« se je odzval Vsevolod Čaplin z moskovskega patriarhata. Zadovoljen je bil verjetno tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, drugi najmlajši voditelj Rusije po Nikolaju II. in menda njegov goreč občudovalec.
Tema je razdelila rusko javnost, ki zelo različno interpretira zgodovino; tako za nekatere Ruse zadnji car pooseblja veličastno rusko predrevolucionarno zgodovino, za druge pa je simbol zla in pretiranega razkošja, ki da se mu carska družina ni odpovedala niti v najhujših časih. Prav s tem so v Sovjetski zvezi upravičevali usmrtitev Romanovih, ki pa jih je včerajšnja odločitev oprala vsakršne krivde.