Celo moreče vojne zgodbe z njenega jezika polzijo kot mehka poezija, zato bi jo lahko poslušala ure in ure. Njena knjižnica v središču Groznega je nemara prav zato že skoraj trinajst let središče pestrega družabnega življenja. »V službo sem se vrnila kot prva v mestu, že februarja 2000. Hodila sem po ulicah, na katerih ni bilo ljudi. Ko sem odprla knjižnico, so vsi mislili, da sem znorela,« se Sacita Izrailova, 46-letna direktorica mestne knjižnice, spominja druge čečenske vojne. »Vsi so hodili k meni. Drug drugemu so izpovedovali ljubezen, si prinašali darila,« se spominja intimnih začetkov.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se bo v začetku prihodnjega tedna poslovil od položaja. Analitiki ugotavljajo, da brez večjih dosežkov na področju boja proti korupciji, političnih reform in demokracije.
Moskva – Rusija je naredila pomemben korak pri razčiščevanju enega najbolj bolečih poglavij svoje zgodovine. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da so bili zadnji ruski car Nikolaj II., njegova žena in njegovi otroci žrtve politične represije. Doslej se je Rusija takšni interpretaciji dosledno izogibala in je vztrajala, da so bili žrtve naklepnega umora. Po mnenju poznavalcev iz strahu, da bo to omogočilo velike odškodninske in premoženjske zahtevke. V igri je menda tudi sloviti muzej Eremitaža. To je najbolj odmeven, ne pa tudi edini primer politične rehabilitacije v Rusiji. Po razpadu Sovjetske zveze so namreč preklicali obtožbe proti številnim anonimnim žrtvam sovjetske represije.
Moskva – Devetdesetletnico poboja Romanovih so v Moskvi praznovali z razstavo v katedrali Kristusa Odrešenika, na kateri so predstavili dosežke najmlajšega ruskega voditelja, carja Nikolaja II. Ob okrogli obletnici se večdnevne slovesnosti vrstijo tudi v Jekaterinburgu na Uralu, tam so namreč 17. julija 1918 boljševiki pobili carsko družino. Udeležuje se jih tudi samooklicana zakonita naslednica carske dinastije Marija Vladimirovna, katere odvetniki so na sodišču spet vložili pritožbo na odločitev, da Romanovi niso bili žrtev politične represije. Rusija se izogiba dokončni rehabilitaciji zadnje dinastije modre krvi, saj bi to odprlo pot za visoke odškodninske tožbe.
V Moskvi se po uradnih ocenah klati 26 tisoč potepuških psov, po neuradnih pa kar trikrat toliko. Povečini se jim ne godi slabo, saj so jih prebivalci ruske prestolnice vzeli za svoje in lepo skrbijo zanje. Tolpe kosmatih štirinožcev, ki zadovoljni mahajo z repom, je v mestu mogoče videti vse leto. V poletni vročini leno dremajo po parkih in tržnicah, kjer se zanje vedno najde dovolj hrane, pozimi se zatečejo v postaje podzemne železnice in celo na metroje.
Moskva – Kompromisni predlog glede Kosova, ki so ga predlagale ZDA, Velika Britanija in Francija in predvideva 120-dnevni rok za morebitna nova pogajanja med Beogradom in Prištino in zatem avtomatično neodvisnost, za Moskvo ni sprejemljiv. To je v ponedeljek dal vedeti ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ko je poudaril, da resolucija brez soglasja obeh v konflikt vpetenih strani nima nikakršnih možnosti. »Rusko stališče temelji na mednarodnem pravu in ne na nekih umetnih predpostavkah,« je rusko nepopustljivost branil Lavrov, ki se je neposredni omembi veta tudi tokrat izognil.
