Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se bo v začetku prihodnjega tedna poslovil od položaja. Analitiki ugotavljajo, da brez večjih dosežkov na področju boja proti korupciji, političnih reform in demokracije.
»Navadili smo se, da ni pomembno, kaj govori. Dejstvo je, da ni neodvisen, ampak je podaljšana roka Putinovega sistema. Njegov zadnji intervju je bil enako neprepričljiv kot vsa štiri leta na predsedniškem položaju,« je bil neprizanesljiv kolumnist Kommersanta Sergej Strokan. Še bolj neusmiljeno ga ocenjuje ruska blogosfera, kjer je obveljal za »patetičnega«, satirik Dmitrij Bikov ga označuje za »Putinovo senco«, rusko-ameriška preiskovalna novinarka Maša Gessen pa o njem pravi, da »bo ostal v spominu kot najmanjši voditelj z najkrajšim stažem. Bil je prva dama Vladimirja Putina, saj je bil zreduciran na ceremonialno vlogo.« Borka za pravice zapornikov Olga Romanova je zapisala, »da nobena padla ženska ne bi mogla pasti tako nizko kakor Medvedjev«.
Za njegovo najnižjo točko označujejo napoved o umiku s položaja in Putinovi vrnitvi. »Tako je opozoril na nedemokratične tendence v Rusiji in odprl razpravo o izvršilni veji oblasti. Diskreditiral je institucijo predsednika in v tem smislu je v postsovjetski Rusiji odigral pozitivno vlogo,« meni neodvisni politolog Stanislav Belkovski. »Zelo lahko je kriviti Medvedjeva, saj je videti močno naiven, odvisen in nemočen. Res je govoril in obljubljal več, kakor je storil, vendar se je ozračje v Rusiji med njegovim predsedovanjem dejansko spremenilo. Led se je začel taliti in za Putina ni poti nazaj,« je bil prizanesljiv Pjotr Romanov iz Ria Novosti. Medvedjev je svojo zapuščino pretehtal v nedavnem intervjuju, med katerim je kar dve uri odgovarjal na izjemno provokativna vprašanja ruskih televizijskih postaj.
Pred štirimi leti je izjavil, da je »svoboda boljša od nesvobode«, zdaj pa je dejal, da je Rusija v zadnjih štirih letih dosegla velik napredek glede državljanskih svoboščin. »Konec vašega predsedovanja zaznamuje zmaga nesvobode nad svobodo,« se v odprtem pismu niso strinjale članice dekliške punk skupine Pussy Riot. Pet dni pred iztekom mandata je podpisal zakon o političnih reformah, s katerim spet uvajajo volitve guvernerjev, lajšajo postopek registracije političnih strank in postavljajo temelje za ustanovitev prvega javnega RTV servisa. »Naj vas spomnim, da se je med mojim mandatom zamenjala polovica regionalnih guvernerjev. Rotacija še nikoli ni bila tako velika,« je poskušal ustvariti vtis odločnega voditelja.
Najbolj razočarani so liberalci in borci za človekove pravice, ki so sodelovali v predsedniškem svetu za človekove pravice in civilno družbo. Morilci ruske preiskovalne novinarke Ane Politkovske so še zdaj na prostosti, brez epiloga pa je še 20 drugih umorov novinarjev. Medvedjevu so poslali prošnjo za pomilostitev več kot 30 političnih zapornikov, med njimi tudi padlega oligarha Mihaila Hodorkovskega in njegovega sodelavca Platona Lebedova, a je oprostil samo 58-letnega Sergeja Mohnatkina, ki je bil zaprt zaradi domnevnega napada na policista med opozicijskimi demonstracijami, ko se je kot naključni mimoidoči postavil v bran protestnici. Iz zapora je odkorakal pred nekaj dnevi. »Junija bi ga tako ali tako izpustili in čeprav smo ga imeli za političnega zapornika, se je na protestnem shodu znašel po naključju. Predsedniku smo poslali dolg seznam imen in izbral je njega, kar je vsaj smešno, če ne že kar nespodobno,« je kritičen predsednik gibanja Za človekove pravice Lev Ponomarjov.
»Močno bi pretiravali, če bi rekli, da nismo dosegli nič. Rezultati so seveda skromni,« je Medvedjev priznal, da so pičli tudi njegovi dosežki na področju boja proti korupciji. Na seznamu Transparency International je Rusija napredovala s 153. na 143. mesto, strokovnjaki pa ugotavljajo, da je povzročena škoda poskočila kljub manjšemu obsegu. »Cena olimpijskih iger v Sočiju je strahovito narasla in bo verjetno dosegla 35 milijard dolarjev, kar je rekord. Podobno je s stroški vrhunskega zasedanja Apeca, ki bo novembra v Vladivostoku,« je s statistiko postregel opozicijski politik Boris Nemcov.
Zgovoren je tudi primer pokojnega odvetnika Sergeja Magnickega, ki je razkrival korupcijo v policijskih in davčnih vrstah in je v sumljivih okoliščinah umrl v priporu. Medvedjev je priznal, da je šlo za »kriminalno dejanje«, za katero pa za zdaj ni odgovarjal nihče.