Moskva – »Zaradi ponovnega zagona v naših odnosih sem zelo ponosen. Prepričan sem, da z Rusijo lahko sodelujemo pri vzpostavitvi protiraketnega ščita, saj se spopadamo z enakimi grožnjami,« je ameriški predsednik Barack Obama uradno Moskvo znova povabil k sodelovanju pri pripravi protiraketnega ščita v Evropi. Povabilo je izrekel med uradnim obiskom na Poljskem, kjer je v soboto končal evropsko turnejo. Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame se je zaradi ruskega nasprotovanja uradno sicer odpovedala načrtom za postavitev delov ščita na Poljskem in Češkem, s čimer je odprla pot ameriško-ruskemu zbliževanju, ki ga še vedno ovira medsebojno nezaupanje.
Od naše dopisnice
O protiraketnem ščitu se je Obama z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pogovarjal ob robu zasedanja G8 v francoskem Deauvillu, kjer je ruski predsednik priznal, da za zdaj niso postavljeni niti temelji ter da bosta Moskva in Washington za rešitev nesoglasij potrebovala najmanj 20 let. Odločitev o sodelovanju na področju protiraketne obrambe v Evropi je padla na vrhunskem zasedanju Nata v Lizboni novembra lani, vendar se pogajanja kljub številnim srečanjem za zdaj niso premaknila z mrtve točke.
V zvezi Nato vztrajajo pri postavitvi dveh ločenih sistemov in izmenjavi informacij, ruska vizija pa je skupen jedrski ščit, v katerem bi Rusija skrbela za prestrezanje raket, ki bi čez njeno ozemlje letele proti članicam Nata, te pa bi prestrezale rakete v smeri Rusije. Poleg tega v Moskvi najostreje nasprotujejo postavitvi delov jedrskega dežnika v bližini njenih meja. to se jim zdi jasen argument, da je ščit usmerjen proti Rusiji, in ne proti Iranu in Severni Koreji. Po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabkova Združene države Amerike o tem še zdaj niso dale pravno zavezujočih jamstev, kar je ključna ruska zahteva.
Rusko zaupanje je omajal nedavni dogovor med Združenimi državami Amerike in Romunijo, ki bo postala prva evropska država z objektom za prestrezanje raket, zato je Medvedjev na svoji prvi veliki tiskovni konferenci od začetka mandata zagrozil z umikom iz novega sporazuma Start ter novo hladno vojno. »Z izvedbo tretje in četrte faze protiraketne obrambe, ki prinaša štiristo prestreznih raket na 40 vojaških ladjah in postavitev raketnih sistemov na Poljskem, se bo položaj zelo spremenil. Gre za resno grožnjo našim strateškim jedrskim silam,« je ruske zadržke predstavil predsednik glavnega direktorata generalštataba ruske vojske Andrej Tretjak.
Precej bolj tekoče je rusko-ameriško dogovarjanje o sodelovanju na področju boja proti terorizmu, ki je pred desetletjem pravzaprav odprlo pot za ameriško-ruski dialog. V Deauvillu je nastala zaveza o še tesnejšem sodelovanju pri razbijanju mednarodne teroristične mreže Al Kaida in krepitvi letalske varnosti. Združene države Amerike so v okviru programa Nagrada za pravico obljubile kar pet milijonov dolarjev za informacije o skrivališču »prvega ruskega terorista« Doku Umarova, njegov Kavkaški emirat pa so uvrstile na uradni seznam terorističnih skupin. Umarov je prevzel odgovornost za vse zadnje teroristične napade na ruskih tleh, tudi januarski samomorilski napad na letališču Domodedovo, v katerem je umrlo 37 ljudi, ter dvojni samomorilski napad na moskovsko podzemno železnico marca lani, v katerem je umrlo 40 ljudi.
Polona Frelih