Moskva – Ko je svetovna javnost pred tedni izvedela za ameriški vladni program nadzora nad svojimi in tujimi državljani z imenom Prizma (Prism), so bili nekateri presenečeni, drugi pa so dobili potrditev svojih bojazni. Dejstvo je, da različni vladni nadzorni programi obstajajo že več desetletij.
Polona Frelih, dopisnica
Ruski program za prestrezanje komunikacij se imenuje Sorm in je po besedah strokovnjaka za ruske tajne službe Andreja Soldatova bolj obsežen, vendar manj sofisticiran od ameriškega. Sorm je okrajšava ruskega programa za legalno prestrezanje komunikacij s polnim imenom sistem za operativne preiskovalne dejavnosti, ki ga je sovjetska tajna služba KGB razvila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in ima tri veje. Sorm-1 je namenjen prestrezanju telefonskih pogovorov, Sorm-2 nadzira internetno komunikacijo, denimo skype, Sorm-3 pa zbira informacije iz ostalih komunikacijskih kanalov. Dostop do Sorma ima kar osem vladnih agencij, med njimi tudi ruska tajna služba FSB.
Slednje bi morale v skladu z zakonom za nadzor nad informacijami pridobiti sodni nalog, s pomočjo katerega bi lahko od internetnega ali telefonskega ponudnika zahtevale nakup in uporabo naprave Sorm, ki jo morajo ponudniki nabaviti celo na lastne stroške. Po drugi strani ruska zakonodaja pravi, da sodnega naloga ni treba pokazati, prav tako ni treba dati informacij, kdo je podvržen nadzoru in zakaj, kar pomeni, da vladne agencije v resnici nimajo odgovornosti do ponudnikov.
»V teoriji bi moral obstajati vsaj nadzor tožilstva, vendar še nihče ni slišal, da bi se to dejansko zgodilo,« je Soldatov prepričan, da imajo ruske tajne službe povsem odprte roke. Podatki ruskega vrhovnega sodišča kažejo, da se je število legalno prestreženih telefonskih pogovorov in elektronskih sporočil od leta 2006 do 2011 podvojilo: iz 266.000 na 466.000.
V Evropi in ZDA v skladu z zakonom ni mogoče preprosto preskočiti ponudnikov kot posrednikov storitev, škandal, povezan s Prizmo, pa utegne pokazati, da se je zgodilo prav to. Ker nadzornikov ne nadzoruje nihče, je ruski sistem bolj podvržen zlorabam, še večji problem je ogromna količina informacij, ki jih praktično ni mogoče sortirati. »Predstavljajte si sobo, polno papirnatih škatel, v katerih so kasete vaših telefonskih pogovorov. Bo imel kdo čas vse to poslušati?« se je urednik Economista Edward Lucas vprašal na razpravi o ruskem sistemu nadzora, ki je maja potekala v Londonu.
Vodilni proizvajalci vohunskih pripomočkov
Rusija je med vodilnimi tudi kar zadeva zasebno ponudbo vohunskih pripomočkov. Ameriška multinacionalka Cisco in kitajski Huawei ponujata ruske naprave Sorm vsem zainteresiranim, na Zahod pa prodaja svojo tehnologijo tudi Speech Technology Center (STC) s sedežem v Sankt Peterburgu, ki je največji svetovni proizvajalec opreme za prepoznavanje glasu in obraza, Discovery Telecom Technologies (DTT) s sedežem v Moskvi in pisarnami v ZDA pa prodaja tehnologijo za prestrezanje mobilnih telefonov.
»Svojo tehnologijo prodajamo samo vladnim agencijam. Običajne stranke si ne morejo privoščiti, da bi za to odštele od pol do milijona dolarjev,« je za Moscow News komentiral tiskovni predstavnik podjetja DTT Mihail Krasnovski. Dodal je, da skoraj vse svetovne vladne agencije uporabljajo podobno tehnologijo, vprašanje je samo, kaj počnejo z njo. »Gre za isto dilemo kot, kaj početi z nožem: prerezati zrezek ali ubiti soseda,« je bil slikovit. Organizacija Privacy International je v poročilu za leto 2012 ugotovila, da samo štiri od 246 svetovnih podjetij s področja industrije nadzora upoštevajo pravilo, da svoje tehnologije ne prodajajo državam, ki bi jih utegnile uporabiti za kratenje človekovih pravic.
V Rusiji Sorm seveda uporabljajo tudi za notranjepolitično obračunavanje. »Nadzor je čedalje večji, odkar so v Moskvi potekali veliki protivladni protesti in se je spremenila politična situacija,« je ocenil Soldatov. Na skrivaj posneti telefonski pogovori opozicijskega aktivista Alekseja Navalnega so dokazni material na sodnem procesu, ki poteka proti njemu zaradi obtožb o poneverbi pol milijona dolarjev, na internetu pa so se v zadnjih letih pojavili tudi prestreženi telefonski pogovori opozicijskih aktivistov Genadija Gudkova in Borisa Nemcova, ki je od preiskovalnega komiteja dosegel, da so v zvezi s tem sprožili preiskavo, ki ni pripeljala nikamor.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedavnem intervjuju za RT upravičil nadzorne dejavnosti z bojem proti terorizmu, s katerimi ni nič narobe, »dokler vse poteka v skladu z zakonom«. Zakonske meje so čedalje bolj ohlapne, proti temu pa se borijo borci za pravico do zasebnosti po svetu. »Državljani vsega sveta se morajo upreti temu trendu in zahtevati od držav, naj prenehajo nadzirati zasebno komunikacijo,« je povedala Katherine Maher iz človekoljubne organizacije Access. Prepričana je, da lahko samo državljani preprečimo, da oblast ne bo zlorabljala svoje pravice do zagotavljanja varnosti.