Moskva – Na začetku avgusta so beloruske oblasti aretirale znanega beloruskega borca za človekove pravice Aleśa Bjaljackega, ki vodi največjo in najbolj učinkovito belorusko človekoljubno organizacijo Vesna in je bil leta 2006 nominiran za Nobelovo nagrado. Obtožen je »utaje ogromnih dohodkov«, za kar mu grozi sedemletna zaporna kazen in odvzem lastnine. Še bolj tragično je, da sta za to krivi sosednji Litva in Poljska, ki že vrsto let najbolj goreče podpirata beloruske demokratične sile, zdaj pa sta režimu v Minsku predali strogo zaupne podatke o bančnih računih kar 400 beloruskih disidentov.
Od naše dopisnice
Ko so v igri njegovi nasprotniki, beloruski avtokrat Aleksander Lukašenko zna najti dlako v jajcu. Na podlagi majhnih nedoslednosti je zavrnil registracijo že marsikateri nevladni organizaciji in opozicijski politični stranki. Številne so se zato zatekle v Litvo in na Poljsko, kjer imajo tudi bančne račune, s katerih financirajo svojo dejavnost. Naivno so verjele, da so tam varne pred Lukašenkovo dolgo roko. Še bolj zato, ker so po spornih predsedniških volitvah decembra lani pozvale evropske voditelje, naj pretrgajo vse kontakte z diktatorskim režimom.
Izdaja zaveznikov
Poljsko generalno državno tožilstvo je strogo zaupne informacije poslalo v Minsk v okviru sodelovanja v boju proti terorizmu, to pa je storilo kljub temu, da so jim to izrecno odsvetovali na zunanjem ministrstvu. Še večja afera je izbruhnila v Litvi, kjer odgovornost prelagajo drug na drugega. »To ni napaka enega samega ministrstva, ampak širši problem. Omenjeni primer dokazuje, da se v Litvi ne ve, kdo je de facto odgovoren za zunanjo politiko in kakšna je pravzaprav politika do Belorusije,« je bil kritičen Vytis Jurkonis, vodja oddelka za razvoj civilne družbe pri Vzhodnoevropskem študijskem centru (EESC). »Bančni računi niso razkrili samo podatkov o beloruski opoziciji, ampak je postalo tudi jasno, koga natančno financira evropska komisija. Izdali smo svoje zaveznike, ki so nas smatrali za odgovorne in enako misleče partnerje v boju proti beloruskemu režimu,« so bili kritični pri litovskem dnevniku Lietuvos žinios.
Da gre za veliko sramoto, se strinja tudi vodja parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in obrambo Arvidas Anushkauskas, ki je predlagal ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Njena naloga ne bi bila samo iskanje krivcev za spodrsljaj, ampak preprečitev, da bi se podobne nerodnosti ponovile. Anushkauskas se je zavzel za ponovno proučitev dvostranskih sporazumov o pravnem sodelovanju z državami, ki kratijo človekove pravice, in predlagal omejitev sodelovanja.
Šok v opozicijskih vrstah
Beloruski aktivisti so v šoku, saj so udarec dobili, od koder so ga najmanj pričakovali. V Litvi so mnogi od njih v zadnjih letih našli politično zatočišče, litovske nevladne organizacije so med ustanovitelji Evropskega radia za Belorusijo, tam pa je uradno registriranih tudi ogromno neodvisnih beloruskih organizacij, ki v domovini ne morejo delovati. Litovske oblasti so se beloruskim disidentom že opravičile za nastalo škodo, obljubile pa so jim tudi nadaljnjo podporo in pomoč.
Polona Frelih