Moskva – Ruske in tuje medije so v zadnjih dneh preplavili apokaliptični posnetki kraterjev v Samari na jugovzhodu Rusije, v katerih izginjajo avtomobili, avtobusi, tovornjaki in celo ljudje. Ta pojav je v Rusiji zelo razširjen, nastane pa zlasti spomladi zaradi taljenja ledu.
Prebivalci Samare se bojijo sprehajati po mestu, saj nikoli ne vedo, kdaj bodo izgubili tla pod nogami. Zaradi taljenja ledu voda pronica globlje pod površje, zaradi razmočene zemlje pa se ugrezajo tla. Ogromna brezna nastajajo na parkiriščih, pločnikih ter prometnih križiščih, zato se zgodi veliko prometnih nesreč, ki so že terjale tudi smrtno žrtev. Ogorčeni prebivalci v posebni peticiji od oblasti zahtevajo, naj najdejo rešitev. Ogromne vrtače, ki so sicer značilnost krasa in rudarskih regij, grenijo življenje tudi prebivalcem mesta Berezniki v Permski regiji, kjer se pogrezajo celo stanovanjske stavbe. Popis prebivalstva kaže, da je od leta 2005 do 2010 število prebivalcev upadlo za 12.000 in številni so menda odšli prav zaradi nevarnega pojava.
O jami, ki je »požrla« tri stanovanjske stavbe, so v sredo poročali iz vasi Buturlino v bližini petega največjega ruskega mesta Nižni Novgorod. »Najprej sem videl, kako je nenadoma izginil od 15 do 20 metrov visok topol, nato sem zaslišal glasen zvok vode, kot nekakšen slap, nato pa sem videl še desetmetrski krater. Še dobro, da smo ostali živi, vendar je bila nova hiša vse, kar smo imeli. Ni bila zavarovana,« je Aleksej Loničev za televizijsko postajo Prvi kanal povedal, da se je njihov dom sesul kot hiša iz kart. Incident se je zgodil zaradi podzemnih voda, ki so narasle med spomladanskim taljenjem ledu.
»Mislila sem, da je konec sveta,« pa je tiskovna predstavnica ruske izdaje revije Vogue Maša Šaumian opisala svoje občutke, ko se je njen avto na ulici Bolšaja Dmitrovka v središču Moskve v trenutku znašel na dnu ogromnega kraterja.
V ruskem glavnem mestu se tla ugrezajo vse leto – tako zaradi veliko dežja kakor zaradi dotrajane infrastrukture. Pogoste so namreč eksplozije na podzemnih vodovodnih napeljavah, ki so v povprečju stare več kot 21 let in pol. Za primerjavo: Na Zahodu je njihova povprečna starost deset let.
Moskovski geologi ugrezanje tal pripisujejo dejstvu, da je Moskva zrasla na močvirju, ruski akademik Ivan Gubkin je pisal celo o podzemnem Moskovskem morju, nekateri pa govorijo o ogromnem podzemnem ugaslem vulkanu, zaradi česar Moskvo imenujejo tudi mesto na sedmih vulkanskih gričih. Starodavni vulkan menda miruje že več tisoč let in domnevajo, da fluidni potoki plina iz središča Zemlje skozenj še vedno prihajajo na površje, kar povzroča sunke, zaradi česar se občasno podirajo ceste in zgradbe. Po mnenju geologov je ogroženih kar 15 odstotkov mestnega površja, prav tako pa ni mogoče izključiti možnosti, da se bo vulkan prebudil in popolnoma uničil rusko metropolo.
Januarja lani so ruski mediji poročali o tragediji v Brjansku kakih 260 kilometrov jugozahodno od Moskve, kjer je 26-letna mati med sprehodom skupaj z otrokom in vozičkom končala v kraterju, ki se je nenadoma odprl na pločniku. Mater so rešili, otroka pa je podzemna voda odnesla neznano kam. »Nesreča se je zgodila zaradi eksplozije zastarele vodovodne cevi,« je za Komsomolsko pravdo komentiral mestni uslužbenec Vasilij Nozdrja. Priznal je, da je 70 odstotkov mestne vodovodne napeljave zastarele, vendar za posodobitev nimajo sredstev.