Moskva – Izidi prvega kroga parlamentarnih volitev v Litvi nakazujejo, da se leta vladavine levičarske Socialdemokratske stranke nepreklicno iztekajo. V prvem volilnem krogu je namreč največ glasov dobila konservativna Domovinska unija, ki jo vodi nekdanji litovski premier Andrius Kubilius. Krščanskodemokratska stranka, ki igra predvsem na protirusko karto, bo najverjetneje dobila tudi mandat za sestavo vlade.
Od naše dopisnice
Na drugi strani dober rezultat populističnih Delavske stranke in stranke Red in pravičnost napoveduje naporna koalicijska pogajanja. Štrene utegne dodatno premešati še stranka Narodnega preporoda, popolna novinka, ki jo vodi voditelj televizijskega resničnostnega šova Arunas Valinskas. Uvrstila se je na drugo mesto. S prvim krogom je bilo po proporcionalnem volilnem sistemu med strankarske liste razdeljenih 71 od skupaj 141 sedežev v parlamentu. Za preostale se bodo posamezni kandidati po večinskem volilnem sistemu pomerili 26. oktobra.
Litva, ki je s 3,36 milijona prebivalcev in s 65.200 kvadratnimi kilometri površine tudi največja baltska država, je leta 2004 stopila tako v Nato kot v Evropsko unijo. Zdaj je njen glavni cilj vstop v območje evra, kar naj bi v najboljšem primeru dosegla leta 2011. Zamenjava domače valute litas z evrom je bila tako tudi ena od glavnih tem predvolilne kampanje. Trenutni gospodarski kazalci izpolnitvi tega cilja niso najbolj naklonjeni. V državi, kjer znaša povprečna plača 888 evrov, je namreč inflacija septembra dosegla kar 11 odstotkov, močno pa se je upočasnila tudi gospodarska rast.
Z Evropsko unijo je močno povezan tudi nedeljski referendum o podaljšanju obratovanja zastarele jedrske elektrarne Ignalina. Zaradi jedrskih reaktorjev, podobnih tistim iz Černobila, je namreč evropska komisija od Litve zahtevala, naj ta sovjetski sarkofag nepreklicno zapre do konca leta 2009. Referendum ni uspel, saj se ga je udeležilo manj kot 50 odstotkov od 2,7 milijona volilnih upravičencev. Kljub temu pa sedanja oblast ni vrgla puške v koruzo. Navsezadnje je za podaljšanje obratovanja glasovalo kar 91,5 odstotka od 47,9 odstotka volilnih upravičencev. »Podpora je bila izjemna. Mislim, da lahko Evropsko unijo še vedno prepričamo, da imamo prav. Nam v prid govori vse slabši gospodarski položaj,« je izjavil premier Gediminas Kirkilas iz vrst Socialnih demokratov, ki so referendum predlagali. Tudi zato so nesporno eden največjih poražencev nedeljskih volitev.
Zaprtju Ignaline nasprotujejo tudi v Domovinski uniji, ki je z 19,2 odstotka dobljenih glasov postala sicer neprepričljiva, a še vedno zmagovalka volitev. V stranki so zaprtje elektrarne povezovali s še večjo energetsko odvisnostjo od sosednje Rusije, česar se v Litvi neuspešno otepajo že ves čas od razpada Sovjetske zveze. Prihodnji odnosi z Moskvo so bili tudi tokrat ena od vodilnih volilnih tem. Na protirusko karto je največ stavila prav zmagovita Domovinska unija in to se ji je, kakor kaže, obrestovalo. Tretje- in četrtouvrščeni stranki, Delavska in stranka Red in pravičnost, se, nasprotno, zavzemata za pragmatične odnose z Rusijo. Obe omenjeni stranki vodita človeka, ki sta v preteklosti že prišla navzkriž z zakonom. Predsednika levosredinske Delavske stranke, v Rusiji rojenega milijonarja Viktorja Uspaskiča, so sodno preganjali zaradi finančnih nepravilnosti, nekdanji predsednik Rolandas Paksas, ki vodi stranko Red in pravičnost, pa je zaradi zlorabe položaja in kršenja ustave postal celo prvi v Evropski uniji odstavljeni predsednik.