Moskva – Belorusija je bila na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v ponedeljek uradno vključena v t. i. vzhodno partnerstvo, mednarodni forum, v katerega so bile povabljene še Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina. Forum naj bi olajšal dogovarjanje o svobodnem pretoku storitev in kmetijskih pridelkov in poenostavljenem vizumskem režimu. Cilj partnerstva, ki bo uradno zaživelo 7. maja, ko bo v Pragi vrhunsko srečanje, je zbliževanje Bruslja z državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, ne pa tudi članstvo teh držav v Evropski uniji. Pobudo za njegovo ustanovitev sta maja 2008 dali Poljska in Švedska.
Od naše dopisnice
V skladu s programom vzhodnega partnerstva bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Belorusija bo do dela pogače upravičena le, če se bo odpovedala priznanju gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, je najprej namignil predsedujoči svetu za splošne zadeve in zunanje odnose, češki zunanji minister Karel Schwarzenberg, dan pozneje pa je njegovo stališče ponovila še evropska komisarka za zunanje zadeve Benita Ferrero-Waldner. »Kar zadeva neodvisnost Abhazije in Južne Osetije se naše stališče ni spremenilo. Če se bo Belorusija odločila za priznanje, bomo naše odnose zamrznili,« je bila nedvoumna Waldnerjeva.
Njeni napovedi je sledil oster odziv ruskega veleposlanika pri EU Vladimirja Čižova: »Če te izjave ustrezajo dejanskemu stanju, potem lahko rečemo le, da gre za odkrite pritiske na suvereno državo. Na strani Minska je, kako se bo na te pritiske odzval.« Nobena skrivnost ni, da drži belorusko vodstvo s podobnimi metodami v šahu tudi uradna Moskva, ki je po poročanju ruskih medijev zaradi nepriznanja gruzinskih separatističnih pokrajin januarja gladko zavrnila prošnjo Minska za posojilo v znesku več milijard rubljev. Kot je znano, je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko konec prejšnjega leta izrazil pripravljenost na priznanje teh separatističnih pokrajin, vendar le, če se bodo tako odločili državljani Belorusije in beloruski parlament.
V državi med dvema ognjema se je prejšnji teden mudil visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. »Danes je zunaj zelo hladno, naši pogovori pa bodo topli,« je Solana poudaril pred srečanjem. »Lepo vas prosim, izključimo iz naših odnosov vse posrednike s slabimi nameni. Teh ni malo niti pri nas niti zunaj naše države,« ga je prosil Lukašenko. Ne glede na to se je Solana v Minsku srečal tudi z opozicijo, s katero se je pogovarjal o političnih zapornikih, kratenju svobode govora in nasilju na dveh februarskih opozicijskih protestih. »Izpuščanje političnih zapornikov iz pripora že poteka. To zbuja upanje, da se spremembe dogajajo, toda še vedno smo previdni. Želimo si, da bi se v Belorusiji proces demokratizacije ukoreninil,« je poudarila Waldnerjeva, ki bo Belorusijo obiskala 13. marca.
Po pisanju ruske Nazavisime Gazete se v Minsku v zadnjem času kar vrstijo obiski iz Evrope; pred kratkim je bila tam delegacija parlamentarne skupščine Sveta Evrope, direktor Centra za evropske reforme, Britanec Charles Grant, pa tudi premier Latvije v odstopu Ivars Godmanis. Zdaj je tja usmerila svojo pozornost še evropska komisija, ki za april pripravlja poročilo o napredku, na podlagi katerega bodo odločali o odpravi sankcij proti visokim predstavnikom beloruskega režima ter potrdili ali zavrnili belorusko članstvo v vzhodnem partnerstvu.
Vanj bi Evropska unija hotela občasno privabiti tudi Rusijo in Turčijo, je po ponedeljkovem zasedanju v Bruslju napovedal francoski zunanji minister Bernard Kouchner. »Nočemo ponovitve razmer, ki so nastale zaradi Nata, ko se je Rusija začela počutiti, kakor da je oblegana,« je poudaril Kouchner. O sodelovanju Rusije se je Solana z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom pogovarjal že na srečanju, ki je 11. februarja potekalo v Moskvi.