Moskva – Obstajajo različne metode izločanja političnih tekmecev in zagotavljanja volilne zmage. Postsovjetski prostor je v tem pogledu predvsem zelo robat. V Rusiji, kjer bodo 4. decembra parlamentarne volitve, se hudujejo nad evropskimi opazovalci, ki na volitvah niso najbolj zaželeni.
Predvolilni čas je obdobje velikih turbulenc in nizkih udarcev in velikokrat so jih deležni tudi tisti, ki bi morali skrbeti za spoštovanje pravil iger. V Rusiji so se tuji volilni opazovalci srečali s težavami že med volitvami pred štirimi leti, zdaj pa doživljajo déjà vu. Predhodna volilna delegacija parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki naj bi jo v začetku decembra nasledila 40-članska delegacija volilnih opazovalcev, je s svojimi sklepi o »neenakih pogojih predvolilne kampanje« v Moskvi povzročila precej razburjenja. Zaradi njihovih nič kaj spodbudnih sklepov je predsednik osrednje volilne komisije Vladimir Čurov generalnemu državnemu tožilstvu in zunanjemu ministrstvu poslal celo zahtevo po uradni preiskavo o tem, ali so s kritiko predvolilne kampanje kršili rusko zakonodajo.
Zaradi »resne zaskrbljenosti spričo možnosti manipulacij z volilnimi izidi« utegnejo biti po besedah visokega člana Enotne Rusije Ruslana Gutarova kaznovani z odvzemom ruske akreditacije. V tem kontekstu je bila izrecno omenjena švedska članica delegacije Marietta de Pourbaix-Lundina, ki je na tiskovni konferenci kritizirala predvolilne lepake Enotne Rusije, ker da se ti skoraj v ničemer ne razlikujejo od tistih, s katerimi državljane vabi k glasovanju osrednja volilna komisija. Na črnem seznamu se je znašel tudi danski vodja delegacije Tiny Kox, ki se je v Moskvi srečal tako s predstavniki Enotne Rusije kot opozicije in je globoko obžaloval dejstvo, da je Čurov srečanje z njimi odpovedal v »zadnjem trenutku, za kar ni ponudil nobenega opravičila.«
Seksizem in volitve brez kandidatov
Rusija pa se ne ukvarja samo z volitvami doma, ampak tudi s tistimi v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, kjer se prvi krog predsedniških volitev ni iztekel v skladu z ruskimi pričakovanji. Prokremeljski kandidat Anatolij Bibilov, ki se zavzema za združitev z Rusijo, se bo moral v drugem krogu, ki bo 27. novembra, pomeriti z opozicijsko kandidatko Alo Džiojevo, ki jo nekdanji politični sopotniki opisujejo kot »kakor tank brezkompromisno in samozavestno.« Njen glavni predvolilni moto je bil, da je treba najprej poskrbeti za uveljavitev samostojne države in šele potem razmišljati o združitvi. »Ženska predsednica? To ne pride v poštev. Kavkaz je še vedno Kavkaz,« je možnost njene zmage že vnaprej zavrnil dolgoletni predsednik Eduard Kokoiti.
V očeh mednarodne skupnosti ni imel nobene teže, podobna usoda pa čaka njegovega naslednika ali naslednico. »Ne priznavamo volitev, ki so 13. novembra potekale v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, kakor nismo priznali avgustovskih predsedniških volitev v drugi gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji. Podpiramo suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije,« je volitve za nezakonite označil generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, s podobno izjavo pa se je odzvala tudi visoka predstavnica Evropske unije Catherine Ashton. Tako predstavnik Nata kot EU sta pred kratkim obiskala Gruzijo, Ashtonova pa je od tam odpotovala naravnost v Moskvo, kjer se končuje zasedanje Stalnega partnerskega sveta med Evropsko unijo in Rusijo.
Razveljavljene volitve
Rusko vodstvo je obdržalo precejšen vpliv na politiko držav postsovjetskega prostora in izjema v tem pogledu je poleg Gruzije verjetno le še najrevnejša evropska država Moldavija, kjer je Moskva izgubila precej vpliva po nasilnih povolilnih protestih aprila 2009. Komunisti, ki so se držali na oblasti vse od leta 2001, so po ponovnem štetju glasov zgubili večino v parlamentu in tako tudi možnost izbire predsednika. Volijo ga v parlamentu, za kar potrebuje 61 od skupaj 101 glasov.
Novega predsednika bi bili morali voliti včeraj, a so bili prisiljeni volitve razveljaviti, saj nihče ni vložil kandidature. Vladajoče Zavezništvo za evropsko integracijo se spopada z notranjimi trenji in po besedah Mariana Lupuja, vršilca dolžnosti predsednika, ki je hkrati tudi predsednik parlamenta, niso izbrali nikogar, ker tako ali tako ne bi dobil zadostne podpore, z notranjimi trenji pa imajo težave tudi v komunistični partiji, ki so jo v začetku novembra zapustili trije poslanci.
V skladu z odločitvijo parlamenta morajo novi datum predsedniških volitev določiti najpozneje v sedmih dneh. Če tudi takrat ne bo kandidatov, bodo razpustili parlament in sklicali predčasne parlamentarne volitve. Že tretje po letu 2009, ko so razjarjene množice z vzkliki »Bolje mrtev kakor komunist,« s političnega Olimpa odnesle komunistično partijo. Od takrat je država v politični krizi.