Moskva – V Rusiji bodo letos parlamentarne volitve, začela pa se bo tudi predvolilna kampanja pred predsedniškimi volitvami leta 2012, zato so pri spletnem časopisu Russia Profile organizirali razpravo o tem, ali se v največji državi na svetu obetajo politične spremembe, pod drobnogled pa so vzeli tudi gospodarske razmere s poudarkom na modernizaciji in zunanjo politiko. Napovedi so precej enotne, temeljna ugotovitev pa je, da bo daleč največje presenečenje letošnjega leta to, da ne bo večjih presenečenj. »Rusija bo še naprej živela na račun izvoza energentov, še naprej bo upravljala svojo demokracijo in krepila odnose z Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike,« meni nemški strokovnjak Aleksander Rahr.
Od naše dopisnice
Decembra 2011 bodo v Rusiji šeste parlamentarne volitve po razpadu Sovjetske zveze, na katerih se bodo stranke potegovale za sedeže v 450-članski dumi, kjer so mandat pred kratkim podaljšali s štirih na pet let, pred štirimi leti pa so sprejeli novo volilno zakonodajo, s katero so dvignili volilni prag na sedem odstotkov, na volitvah pa lahko sodelujejo le stranke, ne pa tudi gibanja in posamezni kandidati. Bo vladajoča Enotna Rusija v dumi ob ustavno večino, za katero potrebuje 300 sedežev? Se bo v parlament, v katerem zdaj poleg Enotne Rusije sodelujejo le še komunisti, Pravična Rusija in ultranacionalistična Liberalnodemokratska stranka, vendarle uspelo prebiti tudi kateri izmed opozicijskih liberalnih strank?
Rahr je prepričan, da bo na volitvah spet zmagala Enotna Rusija, liberalni opoziciji pa še vedno ne bo uspelo strniti vrst in se zbrati okoli enega voditelja, kar pomeni, da Rusija ne bo postala niti bolj liberalna niti bolj avtoritarna. »Do premika bi lahko prišlo, če bi se Dmitrij Medvedjev odločil ustanoviti svojo stranko, kar pa je zelo malo verjetno,« meni Aleksander Strokanov, direktor Inštituta za ruski jezik na državni univerzi Lyndon v Vermontu. »Veliko in zelo neprijetno presenečenje bi bil pojav množičnega ksenofobnega političnega gibanja, ki bi poudarjalo večvrednost ruskega naroda,« je Vladimir Belaeff iz Globalnega družbenega inštituta v San Franciscu opozoril na grožnjo medetničnih trenj, s katerimi se je Rusija srečala tik pred novoletnimi prazniki, ko je prišlo do spopadov med ruskimi ultranacionalisti in prišleki s Kavkaza.
Putin kot Deng Xiaoping?
Parlamentarnim volitvam bodo marca 2012 sledile še predsedniške, zato se v letošnjem letu obeta tudi nadaljevanje živahne zakulisne predsedniške kampanje. Bo Medvedjev v Kremlju ostal še en mandat, se bo tja vrnil Putin ali pa je pričakovati presenečenje v smislu novega obraza? »V Rusiji bo tudi po letu 2012 na oblasti vladajoči tandem. Vladimir Putin bo vse bolj igral vlogo, ki jo je imel na Kitajskem Deng Xiaoping ( pokojni kitajski voditelj in arhitekt kitajskih gospodarskih reform, ki je leta 1989 odstopil z vseh položajev, kljub temu pa nadaljeval prizadevanja za gospodarski razvoj, op.p), ki je zagotovo bolj odgovoren za uspeh Kitajske kot kateri koli voditelj v 80. in 90. letih 20. stoletja. Zame bi bilo veliko presenečenje, če bi se Putin vrnil na predsedniški položaj. To bi postalo bolj verjetno v primeru vojne na Severnem Kavkazu,« je Strokanov postregel s precej izvirno teorijo.
Vsi trije se strinjajo, da bo Rusija še naprej dosegala gospodarska rast in da je za oceno uspešnosti programa modernizacije še prezgodaj. »Obsežna in uspešna modernizacija se je pod carjem Aleksandrom II. začela leta 1856 in se leta 1881, ko je bil umorjen, še ni končala. Prve rezultate tokratne modernizacije bo mogoče videti šele med letoma 2014–2015,« napoveduje Belaeff. Strokanov meni, da bi moralo rusko vodstvo preusmeriti pozornost z gradnje visokotehnološkega centra Skolkovo na izboljšave v vsakdanjem življenju: »O modernizaciji bomo lahko govorili šele, ko bodo začeli upoštevali želje in potrebe ruskega naroda. Potrebna je modernizacija transportnega sistema: nove in kvalitetne ceste, letala, v katera te ni strah vstopiti, ter moderni in hitri vlaki, ki ne bodo vozili le med Moskvo in Sankt Peterburgom. Na podeželje je treba pripeljati toplo vodo.«
Državo najbolj ogroža korupcija
Strokanov je prepričan, da je največja grožnja za Rusijo korupcija in da bi morali z njo najprej opraviti v glavnem mestu, s čimer bi postavili zgled za celotno državo: »Največje presenečenje bi bilo, če bi zaradi korupcije sodili visokemu moskovskemu uradniku, najsi bo sedanjemu ali bivšemu. Enako presenetljiva bi bila predsedniška podpora predlogu nekaterih poslancev dume, ki v skladu s konvencijo Združenih narodov proti korupciji predlagajo, da je treba posameznikom zaseči lastnino sumljivega izvora.«
Udeleženci spletne razprave so si edini tudi v tem, da se bo Rusija še naprej zbliževala z Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo ter nadaljevala politično in gospodarsko integracijo z državami postsovjetskega prostora, »kjer bo uveljavljala svoje interese in igrala na protizahodno retoriko, kakor počne že 20 let,« je Rahr sklenil razpravo.
Polona Frelih