Moskva – V Ukrajini so potekale parlamentarne volitve, ki so za ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča prvi resen volilni preizkus po prevzemu predsedniških dolžnosti pred skoraj tremi leti. Njegova Stranka regij je v 450-članskem parlamentu doslej zasedala 194 sedežev, v koaliciji z drugimi strankami pa je imela ustavno večino.
Za Združeno opozicijo pod vodstvom zaprte ukrajinske premierke Julije Timošenko in nekdanjega predsednika parlamenta Arsenija Jacenjuka so volitve edina priložnost spodkopati absolutno Janukovičevo vladavino. Z zahtevo po njegovem impičmentu niso bili uspešni, saj sodišče ni našlo dokazov o njegovem kršenju ustave v kar 16 točkah; med drugim v primeru sprejetja kontroverznega zakona o krepitvi statusa ruskega jezika. Ukrajince, ki živijo v Rusiji, smo vprašali, ali je bil to najhujši spodrsljaj v njegovi vladavini.
»V njegovem obdobju je delo izgubilo 300 tisoč podjetnikov. Ljudem podjetja odvzemajo z izsiljevanjem. Tudi sam sem imel svoj biznis, ki je na mesec prinašal prihodke v višini 50 tisoč grivn. Prišli so predstavniki iz Donecka in nam rekli, da nas želijo kupiti. Ponudili so nam dvajsetkrat nižjo ceno od zahtevane. Na koncu smo morali popustiti,« je nekdanji poslovnež Vladimir Gljoza izpostavil neperspektivno gospodarsko klimo.
»Nisem povsem zadovoljen z njegovo politiko. Stopnja demokracije se je zmanjšala. Za biznis je težje. Javno poteka sponzoriranje njegovih podjetnikov in pritiskanje na opozicijske poslovneže in predstavnike. Ni še tako hudo kot v Belorusiji, vendar postaja podobno. Janukovičev cilj je, da postanemo kot Rusija. Tudi opozicija je dokazala, da je nesposobna. Financirali so jih nekateri poslovneži, a so se takoj skregali med seboj. Opozicija se je združila šele pred volitvami, kar bi morali narediti že pred dvema letoma. Niti ena stranka ni imela normalnega gospodarskega programa. Vsi samo kričijo populistična gesla,« je razočaran samostojni podjetnik Vadim.
Na moskovskem veleposlaništvu, kjer je registriranih 22 tisoč Ukrajincev, je do 16. ure po lokalnem času glasovalo samo 311 ljudi. Običajno svoj glas odda od 800 do 1500 volilnih upravičencev. »Ukrajinci, ki delajo v Rusiji, razmišljajo v duhu ukrajinskega pregovora ‘Moj dom je na robu, nič ne vem’. Ukrajinci so pesimisti, kar je del nacionalnega karakterja. V nič ne verjamejo. Med oranžno revolucijo sta jih motivirala Timošenkova in Juščenko, drugič pa to ne bo več mogoče,« je Gljoza opisal ukrajinsko stanje duha. »Po mojem bo 50 odstotkov dobila oblast, 50 odstotkov pa opozicija. Nič se ne bo spremenilo. To je zelo slabo. Želel bi, da bi se Ukrajina približevala Evropski uniji,« je dejal študent Jaroslav Lipjacki. Na mojo pripombo, da vendarle živi v Rusiji, je odgovoril, da v Rusiji ne živi, ker podpira Putina in Janukoviča ali ker je prorusko usmerjen, ampak po sili razmer. Glasoval je za boksarskega prvaka Vitalija Klička in njegovo Ukrajinsko demokratsko zvezo za reforme (UDAR), ki je v zadnjih mesecih doživela veliko rast priljubljenosti.
V stranki se še niso izrekli, ali se bodo pridružili Janukovičevi Stranki regij, ki lahko za zdaj računa zgolj na koalicijo s komunisti, ali Združeni opoziciji Domovina, v kateri sodelujeta blok Timošenkove in Jacenjukova Fronta za spremembe. Za vstop v parlament, za kar je treba doseči petodstotni volilni prag, se poteguje še nacionalistična stranka Svoboda. »Janukovič nima nobenih možnosti. Tako kot po vsej Evropi se tudi v Ukrajini razrašča nacionalizem,« študent Anton napoveduje uspeh stranki, ki ji očitajo, da je le sredstvo v rokah oblasti.