V Rusiji so za soboto napovedane nove demonstracije opozicije, ki bodo potrdile ali zanikale tezo prokremeljskih politologov, da je protestno gibanje zamrlo. Decembra lani so bile v Rusiji najbolj množične demonstracije po razpadu Sovjetske zveze. Spodbudile so jih domnevne volilne prevare na parlamentarnih volitvah, zato je bil gnev najprej usmerjen proti stranki »lopovov in tatov«, v kar so prekrstili vladajočo stranko Enotna Rusija. Potem so na muho vzeli predsednika Vladimirja Putina....
V Rusiji so za soboto napovedane nove demonstracije opozicije, ki bodo potrdile ali zanikale tezo prokremeljskih politologov, da je protestno gibanje zamrlo. Decembra lani so bile v Rusiji najbolj množične demonstracije po razpadu Sovjetske zveze. Spodbudile so jih domnevne volilne prevare na parlamentarnih volitvah, zato je bil gnev najprej usmerjen proti stranki »lopovov in tatov«, v kar so prekrstili vladajočo stranko Enotna Rusija. Potem so na muho vzeli predsednika Vladimirja Putina. Na ulicah Moskve in Sankt Peterburga je odmevalo: »Rusija brez Putina!«.
Anatomija ruskega protesta je bila skoraj enaka kot anatomija slovenskega protesta. Mimogrede: Anatomija protesta je naslov dokumentarnih filmov državne televizijske postaje NTV, v katerih z manipulacijami dokazujejo, da so protestniki za udeležbo na shodih prejemali honorarje. Teza je nekatere tako razburila, da so na naslednjih shodih ne le izžvižgali, ampak celo fizično napadali novinarje NTV, ki velja za največje vladno trobilo.
Tudi v Rusiji so se protesti začeli na družbenih socialnih omrežjih. Na facebooku je na začetku kar kipelo od aktivnosti in napovedi o novih shodih je z bliskovito naglico delilo več deset tisoč ljudi, napoved za sobotni »pohod svobode« pa le še nekaj sto. Iz tega je mogoče sklepati, da tudi udeležba ne bo pretirano velika.
Vsesplošna evforija je začela popuščati po brutalnem obračunu policije s protestniki na majskem protestu na Blatni ploščadi v Moskvi. Intervencijo so menda spodbudili od oblasti plačani provokatorji. Opozicijske vrste so se začele krčiti tudi zaradi več represivnih zakonov, ki jih je Putin po vrnitvi v Kremelj sprejemal kot po tekočem traku.
Ruska izkušnja za slovenski protestni val ni preveč spodbudna popotnica. Po drugi strani je protestni val v rusko družbo vendarle vnesel nekaj pozitivnih sprememb. Po njegovi zaslugi so nastali številne nove civilnodružbene organizacije in gibanja, v katerih razmišljajo o alternativah. Mednje sodi Koordinacijski odbor opozicije, v katerem se bodo namesto na Putina, »ki je samo eden od primerov precej bolj strašnega fenomena«, v prihodnje osredotočili na neučinkovit in okorel gospodarski sistem.
Sodeč po raziskavi Nov protestni val: miti in realnost, je Putin sprejemljiv za večino udeležencev opozicijskih shodov, če se bo le ta v prihodnosti posvetil borbi s korupcijo. V današnjem nagovoru narodu ji je napovedal pravo vojno. Po novem naj bi zasegali lastnino, ki je bila pridobljena z nezakonitim bogatenjem, uvajajo poostren nadzor nad javnimi naročili, vsem oblastnikom in direktorjem javnih podjetij ter članom njihovih družin pa naj bi omejili pravico do nakupa tujih nepremičnin in delnic ter tujih bančnih računov.
Našteti ukrepi – če seveda niso zgolj dimne bombe – bi verjetno pomirili tudi slovenske protestnike, saj jih je na ulice pognala skorumpiranost elit. Strmoglavljati posameznega skorumpiranega politika je Sizifovo delo. Najprej je treba spremeniti sistem, ki omogoča širjenje korupcije.