Moskva – Ruska obveščevalna služba FSB je ameriško tajno službo FBI že leta 2011 opozorila na sumljivo vedenje starejšega brata Carnajeva, osumljenca za teroristični napad v Bostonu, ki je umrl v obračunu s policijo.
Na njihovo prošnjo po dodatnih informacijah se niso odzvali, zato je tragični dogodek v strokovnih krogih obveljal za dokaz neuspešnega ameriško-ruskega protiterorističnega sodelovanja. Rusija in Združene države Amerike so po terorističnih napadih 11. septembra podpisale sporazum o dvostranskem sodelovanju v boju proti terorizmu, ki je po mnenju ruskega varnostnega strokovnjaka Andreja Soldatova iz agencije Agentura.ru načet zaradi medsebojnega nezaupanja. Po njegovem mnenju so na Tamerlanovo spogledovanje z radikalnim islamom Američane opozorili predvsem zato, ker so od njih pričakovali koristne informacije. Ker jih ni bilo, so ameriško prošnjo po dodatnih informacijah preprosto ignorirali.
»FBI je proučeval njegove stike s terorističnimi organizacijami, ki jih niso potrdili. Ker jim Rusi niso odgovorili, je FBI dobil izgovor, da primer konča. Gre za običajno birokratsko odločitev,« pojasnjuje Soldatov, ki s prstom kaže tudi na rusko FSB. Ta se s Tamerlanom ni ukvarjala niti, ko je lani pol leta preživel v Dagestanu in Čečeniji.
Zdaj naj bi uradna Moskva in Washington vendarle stopili skupaj in ruski predsednik Vladimir Putin je Američanom že ponudil pomoč pri preiskavi. V njej se bodo osredotočili na vprašanje, ali se je Tamerlan med svojim bivanjem na severnem Kavkazu morda srečal s samooklicanim voditeljem Kavkaškega emirata Dokujem Umarovim, znanim preprosto kot ruski Bin Laden, ki je tako na ruskem kot ameriškem seznamu teroristov. Umarov se je že distanciral od napada v Bostonu in poudaril, »da so v vojni z Rusijo, ne pa z ZDA«.
Po vrnitvi iz Rusije je začel Tamerlan odkrito izražati radikalne ideje. Na svojem youtubu je začel objavljati posnetke nastopov šejka Feiza Muhameda, islamskega fundamentalista libanonskega rodu, ki živi v Avstraliji in je postal znan leta 2010, ko je svoje somišljenike pozval, naj obglavijo nizozemskega nacionalista Geerta Wildersa. Varnostni organi preverjajo tudi povezave z dagestansko skupino pod vodstvom Gadžimurada Dolgatova, ki je bil skupaj s šestimi soborci lani ubit v spopadu s pripadniki ruskih varnostnih služb. Tamerlan je v Dagestanu živel od januarja do junija 2012, v tem času pa so bili skoraj vsak dan napadi na policiste ter obračuni med islamisti in varnostnimi službami. Nenadno zanimanje za Dagestan – v ruskih medijih se je zaradi porasta napadov na pripadnike ruskih varnostnih služb pred meseci govorilo celo, da je izbruhnila vojna – ni všeč sekretarju dagestanskega varnostnega sveta Magomedu Baačilovu: »Želim poudariti, da sta bila Carnajeva državljana Združenih držav Amerike, kjer sta tudi izvršila teroristični napad. Mislim, da je treba tam iskati sledi.«
»Oblačil se je zelo elegantno. Nosil je lahke poletne škornje, ki so bili enake barve kot njegova oblačila,« se Tamerlana spominja Madina Abdulajeva, soseda njegovega očeta Anzorja Carnajeva, ki živi v dagestanskem glavnem mestu Mahačkali, njegov dom pa zadnje dni oblegajo tuje novinarske ekipe. Tako Anzor kot mati osumljencev Zubejdat Carnajeva, ki živi v sosednji Čečeniji, svoje sinove branita in pravita, da sta žrtvi ameriške zarote.
Takšne in drugačne zarotniške teorije so se razširile tudi na ruskem internetu, kjer je prevladala teorija, da je teroristični napad organizirala ameriška obveščevalna agencija CIA, ki je menda brata Carnajev spremenila v »zombije, kar je bilo zelo preprosto, saj je več kot polovica Američanov družbeno neodgovornih psihopatov, ki životarijo na dnevnih odmerkih antidepresivov«. Drugi so izrazili mnenje, da je »Washington usluge Al Kaide in Čečenov uporabil zato, da bi škodoval ugledu Rusije v svetu in dokončno končal pogajanja o rusko-ameriškem brezvizumskem sistemu«, slišati pa je mogoče tudi, da so napad naročili nasprotniki olimpijskih iger v Sočiju prihodnje leto.