»Dobrodošli v Čečeniji. Najbolj demokratični in mirni republiki na svetu!« Takšno dobrodošlico je izrekel čečenski predsednik Ramzan Kadirov med lanskim obiskom v Groznem skupini hihitajočih se tujih novinarjev. »Mislim, da morajo ruske enote ostati. Ne, ker bi jih potrebovali za zagotavljanje miru, ampak kot dokaz, da je Čečenija del Ruske federacije,« je zavrnil namige, da sanje o čečenski neodvisnosti še niso zamrle. Absolutni vladar Čečenije, ki je ustvaril kult osebnosti, primerljiv le še s tistimi v srednjeazijskih stanih, je nato sedel v svoj blindirani mercedes z registrskimi oznakami 007 in oddrvel proti Gudermesu....
»Dobrodošli v Čečeniji. Najbolj demokratični in mirni republiki na svetu!« Takšno dobrodošlico je izrekel čečenski predsednik Ramzan Kadirov med lanskim obiskom v Groznem skupini hihitajočih se tujih novinarjev. »Mislim, da morajo ruske enote ostati. Ne, ker bi jih potrebovali za zagotavljanje miru, ampak kot dokaz, da je Čečenija del Ruske federacije,« je zavrnil namige, da sanje o čečenski neodvisnosti še niso zamrle. Absolutni vladar Čečenije, ki je ustvaril kult osebnosti, primerljiv le še s tistimi v srednjeazijskih stanih, je nato sedel v svoj blindirani mercedes z registrskimi oznakami 007 in oddrvel proti Gudermesu. K molitvi.
Rusija je pred dvema dnevoma sprejela odločitev o koncu protiterorističnih operacij v Čečeniji in bo od tam še letos umaknila polovico od 50.000 pripadnikov svojih oboroženih sil. Kadirova je odločitev tako navdušila, da bo 16. april razglasil za državni praznik.
Uradni konec desetletne vojne postavlja najmanj dva problema. Prvi je povezan s prihodnostjo Čečenije in nadaljnjo lojalnostjo Ramzana Kadirova oblastem v Moskvi, drugi pa s prihodnostjo Kavkaza nasploh, saj bodo enote iz Čečenije premeščene na druga krizna žarišča na severnem in južnem Kavkazu.
Konec protiterorističnih operacij v praksi pomeni, da bo v prihodnosti nad razmerami v Čečeniji bedelo 40.000 pripadnikov čečenskih varnostnih sil, ki so povsem odvisne od Kadirova. Ta »kadirizacijo« varnostnih struktur že nekaj časa izrablja za obračunavanje s političnimi nasprotniki, kakršen je bil v Dubaju umorjeni Sulim Jamadajev, nekdanji poveljnik proruskega čečenskega bataljona Vostok in ruski narodni heroj.
Čečenija je pravzaprav postala nekakšen Kadiristan, kjer ruski zakoni ne veljajo; čeprav je Rusija po ustavi sekularna država, morajo namreč ženske v tej pretežno muslimanski republiki nositi ruto, predsednik pa se je javno zavzel celo za mnogoženstvo, čeprav ga ruska zakonodaja prepoveduje. So se tisti Čečenci, ki so sklenili zavezništvo z Rusijo, nemara samo potuhnili, kot bojeviti junak Tolstojevega romana Hadži Murat? Tudi zaradi tovrstnih bojazni bo Rusija v Čečeniji ohranila del svojih enot, ob nepredvidenih dogodkih pa bo na pomoč poklicali tudi vojake, nameščene v sosednjih Dagestanu in Ingušetiji, kjer so razmere precej bolj napete kot v Čečeniji.
Na druge vroče točke, kot sta gruzinski separatistični pokrajini Južna Osetija in Abhazija, bodo prerazporedili 25.000 ruskih enot. Rusija se je odločila, da bo tam postavila svoja oporišča, po vojni avgusta lani. Ob meji z Gruzijo so se že začele vaje ruske vojske, ki so po trditvah ruskega zunanjega ministrstva odgovor na notranja trenja v Gruziji in informacije, da gruzinska vojska v Južni Osetiji in Abhaziji pripravlja nove provokacije. V začetku maja bo v Gruziji tudi vojaška vaja zveze Nato, kar je Rusija ostro obsodila. Od zavezništva je zahtevala, da vajo zaradi razmer v Gruziji odpove ali prestavi, a to so v Bruslju že zavrnili. Rusijo so povabili, naj se manevrom pridruži.
Za osvežitev spomina: tudi pred avgustovsko vojno v Južni Osetiji sta bili na Kavkazu tako ruska vojaška vaja Kavkaz-2008 kakor ločena vaja Immediate Response 2008, na kateri je poleg gruzinske vojske sodelovalo tudi tisoč ameriških vojakov.
Dobrodošli na Kavkazu, nepredvidljivem in divjem, kakršen je vedno bil!