Moskva, Bruselj – Na postajo za merjenje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino sta že prispela prva dva opazovalca – predstavnik francoskega energetskega podjetja GDF Suez in nemškega E.ON Ruhrgas. »Čim prej želimo začeti nadzorovati, vendar to ne gre v uri ali dveh,« je bil stvaren nemški opazovalec. Tega so ruske oblasti skupaj s francoskim kolegom eno uro zadrževale na mejnem prehodu z Rusijo. »Ne vem, koga naj pokličem, če bom še kdaj imel podobne težave. Francoskega predsednika Sarkozyja?« se je pošalil francoski strokovnjak. Dogovor o opazovalni misiji, ki je večinoma rezultat osebnega prispevka češkega premiera Mireka Topolaneka, predvideva, da bodo EU, Rusija in Ukrajina prispevale vsaka po 25 opazovalcev, poleg tega pa sta Rusija in Ukrajina privolile v nekakšno izmenjavo opazovalcev, kar pomeni, da bodo lahko ukrajinski potovali v Rusijo in nasprotno.
Od naših dopisnikov
Po včerajšnjem ruskem zavlačevanju z obnovitvijo pošiljk je mogoče z veliko gotovostjo trditi, da gre pri vsem skupaj za predstavo, namenjeno ruski javnosti. Njena postranska škoda je omadeževan ugled Rusije v Evropi, ugotavljajo pri Kommersantu: »Od jutri utegne Gazprom obnoviti pošiljke Evropski uniji. Ne glede na to bo Bruselj po tej lekciji zagotovo poskušal zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina in se s tem izogniti podobnim krizam v prihodnosti.«
Za Ukrajino sporazum o opazovalni misiji ni rešil ničesar, saj sobotna pogajanja o ceni plina med ruskim Gazpromom in ukrajinskim Naftogazom niso prinesla napredka. «Pogajanja bi se morala zdaj nadaljevati na višji ravni,« je bil obupan direktor Naftogaza Oleg Dubina. Povedal je, da je Gazprom tudi na zadnjih pogajanjih vztrajal pri ceni 450 dolarjev za tisoč kubičnih metrov plina, Naftogaz pa na 201 dolarju. »Rusiji je zmanjkalo potrpljenja in Ukrajina se bo morala soočiti z zelo ostrim ruskim stališčem,« je prepričan Aleksander Razuvajev, analitik Sobibanke s sedežem v Moskvi. Meni, da bo zadnja Gazpromova ponudba znašala od 370 do 380 dolarjev za tisoč kubičnih metrov, kar je cena, po kateri Rusija plin kupuje v Srednji Aziji, povečana za stroške transporta. Gazprom poleg tega vztraja tudi pri odplačilu 600 milijonov dolarjev zamudnih obresti, s katerimi se Ukrajina ne strinja in hoče, da o tem odloči arbitraža, po novem pa tudi na plačilo kompenzacije zaradi izgub, nastalih v zadnjem sporu. Po trditvah ruskega predsednika Putina te znašajo že 800 milijonov dolarjev.
Danes v Bruslju ministri za energijo
Že danes popoldne pa se bodo na sedežu sveta EU v Bruslju sestali ministri za energijo, ki jih je češko predsedstvo sklicalo na izredno zasedanje, da bi proučili možnosti za medsebojno pomoč v treh dneh, kolikor bo (najmanj) trajalo, preden bodo prve količine plina pritekle v Unijo. Predstavniki 27 članic bodo priložnost izkoristili tudi za razpravo o ukrepih, s katerimi bi zmanjšali sedanjo, očitno usodno, odvisnost Evrope od ruskega plina, predvsem tistega, ki teče skozi Ukrajino, saj gre za kar 80 odstotkov energenta, ki ga Unija prejema iz Rusije. V palači Justus Lipsius je pričakovati tudi nekaj ostrih besed, potem ko je s Slovaške ob koncu tedna prišla napoved, da bodo znova pognali enega od reaktorjev jedrske elektrarne Jaslovské Bohunice, ki so ga ustavili pred dvema tednoma. K prenehanju delovanja te nuklearke, ki uporablja zastarelo sovjetsko tehnologijo, se je Slovaška zavezala v pristopni pogodbi z EU. Toda bolj kot napoved ponovne vključitve reaktorja, ki mu v Bruslju očitajo premajhno varnost, evropsko komisijo skrbi izjava premiera Roberta Fica, da so v Bohunicah izpolnjeni »vsi varnostni kriteriji«, proizvodnjo elektrike pa da so ustavili »iz političnih razlogov«. Zato je Barroso že opozoril vlado v Bratislavi, da mora spoštovati dano zavezo. Reaktiviranje komaj izključene nuklearke bi k podobni potezi lahko navdahnilo Bolgarijo, ki je bila v plinski krizi najbolj prizadeta članica Unije; v Sofiji namreč menda razmišljajo o ponovnem zagonu jedrske elektrarne Kozloduj, ki so jo morali zapreti zaradi vztrajanja Bruslja.