Moskva – Britanski časopis Daily Telegraph je nedavno oživil eno od bolj priljubljenih alternativnih biografij dolgoletnega ruskega predsednika in sedanjega premiera Vladimirja Putina, ki pravi, da je njegova biološka mati 82-letna Gruzinka Vera Putina. Res je Putinovo otroštvo zavito v meglo, saj v njegovi uradni avtobiografiji iz leta 2000 z naslovom V prvi osebi piše le, da je otroštvo preživel v Sankt Peterburgu in da sta mu oba starša konec devetdesetih let umrla za rakom.
Od naše dopisnice
Obraz Vere Putine je prepreden s tisočerimi gubicami, sinje modre oči pa po trditvah dopisnice Daily Telegrapha Kate Weinberg zelo spominjajo na oči enega najvplivnejših svetovnih politikov. »Bila sem ponosna, da sem rodila sina, ki je postal predsednik Rusije. Vse od vojne pa se ga sramujem,« ji je v svojem skromnem domu izjavila Vera Putina. Dodala je, da je naveličana v neskončnost ponavljati eno in isto zgodbo, zato Putina poziva k preiskavi DNK.
Vera Putina je sina prvič prepoznala, ko ga je leta 1999 opazila na televiziji. Po njenih besedah ni nikakršnega dvoma, da je to deček, ki ga je rodila 7. oktobra 1950 (natanko dve leti pred uradnim rojstvom Vladimirja Putina). Volodja ali ljubkovalno Vova da je v gruzinski vasi Metehi z njo živel od drugega do desetega leta starosti, ko ga je oddala svojim staršem, ki so živeli v ruskem mestu Očer v Permski regiji. Mati desetih otrok se je za to odločila, ker je dečku, rojenem iz skrivne ljubezni s poročenim ruskim mehanikom Platonom Privalovom, želela srečnejše življenje.
V letih 1959 in 1960 je v šolo v vasi Metehi res hodil gruzinski deček po imenu Vladimir Putin, to potrjujejo tudi dokumenti, shranjeni v arhivu bližnjega mesta Kaspij. Lonček je pristavila še Šura Gabinašvili, ki trdi, da je v vaški šoli dejansko poučevala dečka, o katerem ne dvomi, da je danes ruski premier. »Vova je bil zelo pameten, pravzaprav je bil najboljši učenec med vsemi. Ruščina je bila njegov najljubši predmet. Rad je imel tudi ribarjenje in borilne veščine. Bil je najmanjši v razredu, a je ne glede na to hotel vedno zmagati,« se spominja nekdanja učiteljica ruščine in dodaja, da so ji zaradi zgovornosti že večkrat grozili s smrtjo.
Med avgustovsko vojno v Južni Osetiji so se zgodbe o Putinovem gruzinskem rodu naravnost razcvetele. »Ker je bil nezakonski otrok, so ga drugi otroci neprestano napadali. Ni bil priljubljen. Vojna je delno tudi posledica njegovih nekdanjih travm. Gruzincem se hoče maščevati za nesrečno otroštvo,« mi je v Tbilisiju med vojno vihro pojasnjeval študent prava Miša Gvinijašvili. Trdil je, da sta Gruzinca tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov in nekdanji ruski premier in zunanji minister Jevgenij Primakov.
»Zgodba ni resnična in nima zveze z realnostjo,« je trditve Vere Putinove zavrnil premierov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Če ne drugega, zgodba razkriva številne luknje v biografiji Vladimirja Putina, ki jih je poskušal raziskati že marsikateri novinar, a brez uspeha. Intervju z Vero Putinovo so leta 2000 prvi objavili pri gruzinskem časopisu Alia, z drugimi podrobnostmi iz Putinove »gruzinske biografije« pa ga je mogoče prebrati na spletni strani Antikompromat.ru.