Bruselj, Moskva – Z odločitvijo celotnega vrha EU, da se ne bo udeležil tekem evropskega nogometnega prvenstva v Ukrajini, se je diplomatski pritisk na Kijev še okrepil. Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je čedalje bolj osamljen.
Nepredstavljivo bi bilo, da bi, denimo, predsednik evropske komisije José Manuel Barroso sedel z njim v častni loži na katerem od stadionov. Tudi drugi komisarji, nekaj predsednikov vlad in ministrov se je pod pritiskom notranjepolitičnih okoliščin odločilo za enak korak. Šport bi sicer načeloma moral biti ločen od politike, a takšne prireditve, kot je prvenstvo v nogometu, imajo posebno težo. Navsezadnje, v ozadju izbora Ukrajine (in Poljske) za gostiteljico je bilo najbrž veliko političnih kalkulacij. In tedaj so bili na oblasti provevropski akterji oranžne revolucije.
Po drugi strani se politiki EU z bojkotom (po uradnih razlagah zgolj simbolno znamenje) odpovedujejo možnosti, da se med obiskom Ukrajine srečajo s političnimi preganjanci in pritegnejo pozornost javnosti. Ker je do začetka prvenstva še nekaj tednov, ni izključeno, da bo Janukovič le klonil pod pritiskom in izpolnil zahteve glede zaprte voditeljice opozicije Julije Timošenko. Paradoksalno je, da bi moral uporabiti svoj vpliv na pravosodje (v nasprotju z evropskimi standardi) za izpolnitev zahtev, kakršne nanj naslavlja Zahod.
Dvojna merila
Znotraj EU predvsem druga gostiteljica Poljska izraža globoke zadržke glede napovedanega bojkota. Premier Donald Tusk in predsednik Bronislaw Komorowski bentita, da ga razmere v Ukrajini sploh ne upravičujejo. Varšavski dnevnik Rzeczpospolita se je zgražal nad svetohlinstvom, dvojnimi merili in poznim odzivom Zahoda. Zapisal je, da nihče ni omenjal bojkota, ko so nemška podjetja s Siemensom na čelu dobivala ukrajinska naročila za pripravo prvenstva. Tudi Kitajska da ima politične zapornike, pa olimpijskih iger v Pekingu pred štirimi leti niso bojkotirali.
Odločitev evropske komisije je vsekakor znamenje, da Janukovič nima veliko manevrskega prostora. Poleg tega je ducat predsednikov že odpovedalo udeležbo na srečanju srednjeevropskih držav konec tedna na Jalti, ki ga bo gostil Janukovič. Idej, kako še krepiti pritisk, ne manjka. Znani evropski poslanec Zelenih Daniel Cohn-Bendit bi v Kijev kar »odposlal« zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton in predsednika Uefe Michela Platinija. Oba bi morala odločno povedati Janukoviču, da mora kaj narediti na področju pravne države.
Zamrznjeni odnosi
Ukrajinsko odmikanje od demokratičnih in pravosodnih standardov, kakršne postavlja Bruselj, že tako bremeni odnose med Kijevom in EU. Sprejemanje sporazuma o pridruževanju in svobodni trgovini je de facto zamrznjeno. Timošenkova je sicer postala simbol spornega ravnanja čedalje bolj avtoritarnega delovanja Janukoviča, a v Ukrajini so za zapahi še drugi politični zaporniki. Tudi zatiranje svobodnega novinarstva je kočljiva tema. Na lestvici Novinarjev brez meja je Ukrajina v rangu držav, kakršni sta Zimbabve ali Združeni arabski emirati.
Nekoliko v ozadju je še gospodarski pritisk. Pridružitveni sporazum z EU bi s političnim vrhom povezanim oligarhom prinesel koristi. Med drugim predvideva večjo gospodarsko navezovanje Ukrajine na Unijo. Bruselj pred njegovo uveljavitvijo zahteva politične reforme. Ko se je konec aprila spet začelo zapletati s Timošenkovo, je komisar za širitev Štefan Füle nadaljnje korake pri vzpostavljanju pravne države in spoštovanju demokratičnih vrednot postavil za pogoj za napredek. Brez tega bi EU težko upravičevala svojo »na demokratičnih vrednotah temelječo politiko«.
Ukrajinski in poljski odzivi
Ukrajina in Poljska, soorganizatorici Eura 2012, sta ostro kritizirali odločitev evropskih politikov, da je treba v odgovor na zaporno kazen proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko bojkotirati evropsko nogometno prvenstvo čez mesec dni. Uradni Bruselj obtožujeta dvojnih meril.
Ukrajinska stran obsoja odločitev o politizaciji športnega dogodka. »Uspešna priprava Eura 2012 bi pomenila zmago ne le za določene politične sile, stranke in ideologije, ampak za vse Ukrajince in Poljake. Bojkot bo spodkopal ugled čudovitega športnega dogodka in škodoval interesom milijonov preprostih Ukrajincev, ki jim ni mar za politiko,« so se odzvali na ukrajinskem zunanjem ministrstvu. »Napad na velike sanje ne bo spodkopal samo možnosti Poljske in Ukrajine, ampak vseh držav nekdanjega socialističnega bloka, dokazati, da lahko s svojim gospodarskim, človeškim in znanstvenim potencialom prestopimo iz kluba evropskih kreditojemalcev med države, ki predstavljajo motor evropskega razvoja,« so obsodili »destruktivno odločitev«.
EU Ukrajino potiska v ruski objem
Poljski premier Bronisław Komorowski izraža bojazen, da bo zaušnica Ukrajino potisnila še globlje v ruski objem. »V drugih državah, tako imenovanih starih demokracijah, smo bili prav tako priča obsodbam in sodnim pregonom predsednikov, premierov, vendar zaradi tega nikoli niso bili bojkotirani športni dogodki. Upravičeno lahko sumimo, da se v ozadju drugi razlogi,« je pojasnil in dodal, da iz zgodovine poznamo samo bojkota olimpijskih iger v Sovjetski zvezi in na Kitajskem, do česar so privedle vojna v Afganistanu ter represije v Tibetu, »kjer je bila prelita kri in so bile množične aretacije, kar se v primeru Ukrajine ni zgodilo«. Odločitev o bojkotu je za neprimerno označil tudi poljski premier Donald Tusk, ki je Ukrajino hkrati opozoril, »da bo trpel njen ugled, če ji za Timošenkovo ne bo uspelo najti civilizirane rešitve«.
Rusija ponuja pomoč
Mešanje športa in politike je obsodil tudi novoizvoljeni ruski predsednik, ki je poudaril, »da Timošenkova med podpisom rusko-ukrajinske pogodbe ni kršila nobenega zakona«. Če si to želi in bodo »naši ukrajinski partnerji v to privolili«, ji je ponudil zdravljenje v Rusiji.
Njena hčerka Jevgenija Timošenko se je predstavnikom »mednarodne demokratične skupnosti zahvalila za podporo in solidarnost« in dodala, da se je zdravstveno stanje matere zaradi gladovne stavke zelo poslabšalo. »Moja mati je hvaležna nemški vladi, kanclerki Angeli Merkel, zunanjemu ministru Guidu Westerwelleju ter predsedniku zunanjepolitičnega odbora evropskega parlamenta Elmarju Brooku, številnim nevladnim organizacijam, evropskemu parlamentu in Svetu Evrope. Priča smo ubijanju demokracije v Ukrajini, kar bi moralo prebuditi ves demokratični svet,« so njene besede povzeli na uradni spletni strani Julije Timošenko.