Na moskovskem Rdečem trgu je bila včeraj generalka pred vojaško parado ob 70. obletnici dneva zmage nad fašizmom in nacizmom, ki bo ustvarila kar se da jasno geopolitično sliko sedanjih razmerij v svetu. Povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina je sprejela manj kot tretjina vseh povabljenih voditeljev. Od evropskih bosta na tribuni samo predsednika Cipra in Grčije.
Polona Frelih
Najboljši pokazatelj degradacije odnosov med Rusijo in Zahodom je pogled na tribuno na Rdečem trgu leta 2005 in leta 2015. Ob 60. obletnici dneva zmage so bili tam tako rekoč vsi svetovni voditelji: od Georgea Busha mlajšega do Gerharda Schröderja, leta 2010 pa so ob ruskih vojakih kot predstavniki »protihitlerjevske koalicije« korakali celo ameriški, britanski, francoski in poljski vojaki.
Tokrat bodo Putinu družbo delali predvsem zavezniki iz hladne vojne v Aziji in Latinski Ameriki, kakršna sta kubanski voditelj Raul Castro in kitajski predsednik Hu Jintao ter predsedniki držav, ki so nastale iz nekdanjih sovjetskih republik, saj bo na predvečer parade v Moskvi neformalno zasedanje Skupnosti neodvisnih držav. Tam bo tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. »Voditelji, ki bodo na tribuni, niso samo gostje. Za Ruse so to voditelji, ki so se sposobni upreti ameriškemu diktatu,« so komentirali v ruskem opozicijskem časopisu The New Times.
Po tej logiki med evropskimi voditelji samo dva nista ameriška vazala – grški predsednik Prokopis Pavlopoulos ter ciprski predsednik Nikos Anastasiades – ki se bosta udeležila parade, v Moskvo pa bosta od predsednikov evropskih držav in vlad poleg njiju odpotovala le še češki predsednik Miloš Zeman ter slovaški premier Robert Fico. Udeležbo na paradi sta odpovedala v zadnjem trenutku, čeprav veljata za zelo proruska voditelja. Fico bo za vsak primer pred tem odpotoval še v ukrajinsko glavno mesto Kijev ter poljski Gdansk, »da ga nihče ne bo mogel obtožiti, da praznuje samo z Rusijo«, je diplomatsko manevriranje pospremil slovaški politolog Grigorij Mesežnikov.
Nikogaršnja zmaga ali poraz
V soglasju z evropskimi smernicami sta pot v Moskvo med zadnjimi odpovedala tudi madžarski predsednik Janos Ader ter slovenski predsednik Borut Pahor, ki ga bo nadomestil zunanji minister Karl Erjavec. Na paradi ga ne bo, se bo pa udeležil sprejema in polaganja vencev na grobove žrtev druge svetovne vojne. Slovenski diplomati upajo, da je »volk sit in koza cela«, hkrati pa se sprašujejo, ali se bo avgustovske slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem udeležil povabljeni ruski premier in nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev ali pa bodo namesto njega poslali politika nižje ravni.
Pahor ni pojasnil, zakaj ga v Moskvo ne bo, večina pa je vabilo odklonila zaradi »nadaljevanja vojne v Ukrajini ter anektiranja Krima«. Najmanj so slepomišili voditelji baltskih držav in Poljske, kjer prevladuje mnenje, da Rusi niso bili osvoboditelji, temveč okupatorji. »8. maja, ko je bilo v Evropi konec bojev, ne slavimo in se ne spominjamo nikogaršnje zmage ali poraza. Ohranjamo spomin na žrtve in se spominjamo poguma vojakov in borcev odpora, ki so ščitili svojo državo,« je povabilo odklonil estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves.
Nemška kanclerka Angela Merkel bo v Moskvo pripotovala dan po paradi. V tiskovni službi Kremlja so sporočili, da bosta glavni temi pogovora med Merklovo in Putinom reševanje ukrajinske krize ter krepitev gospodarskega sodelovanja, saj so lani prvič v zadnjih letih zabeležili padec blagovne menjave, ki se je med januarjem in februarjem letos zmanjšala za več kot 35 odstotkov. »Ne morem sprejeti stališča Merklove – odpoved udeležbe na slovesnosti 9. maja v Moskvi, vendar je ne morem niti obsojati, saj jo zelo spoštujem. Prepričan sem, da se je za to odločila zaradi zelo velikih pritiskov ameriških oblasti,« je prepričan zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Tudi s silo, če bo treba
Nemški zunanji minister Frank Walter Steinmeier se je zdaj skupaj z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom udeležil spominske komemoracije konec druge svetovne vojne v Volgogradu, nekdanjem Stalingradu, kjer je bila med letoma 1942 in 1943 ena največjih bitk v svetovni zgodovini. V kar pol leta dolgi bitki za Stalingrad je umrlo več kot 2,5 milijona ljudi. Zaradi zelo velikih sovjetskih žrtev – padlo je 27 milijonov vojakov Rdeče armada ter civilistov – je za prebivalce Rusije dan zmage od nekdaj eden najpomembnejših praznikov, letos pa je zaradi okroglega jubileja in pritiskov Zahoda še posebno pomemben.
Črno-rumeni trak svetega Jurija, ki je že več stoletij simbol upora ruskega naroda, je bilo že pred mesecem dni v ruski prestolnici mogoče opaziti na vsakem koraku, 9. maja, ko naj bi v središču Moskve proslavljalo 165.000 ljudi, se mu bodo pridružili še rdeči nageljni, vojaška odlikovanja, portreti medvojnih voditeljev in padlih herojev. »Gre za naš praznik, zato mi je vseeno, kdo je prišel in kdo ni. Smo zmagovalci in zmagovalci bomo ostali. Ničesar ne vedo o Rusiji in Rusih,« je študent Aleksander Melik zatrdil, da so se po zaslugi zahodnih pritiskov »poenotili in spet postali ponosni, da so Rusi«.
Na paradi bo korakalo 15.000 ruskih vojakov in prvič v zgodovini tudi vojakinj, indijskih brigadirjev ter kitajska častna straža, predstavilo pa se bo tudi dvesto kosov vojaške tehnike in vozil. Med njimi je najbolj opevan bojni tank T-14 armata; eden od njih se je po poročanju očividca med generalko pokvaril in obstal na Rdečem trgu. Zelo nerodno, saj je po besedah ruskega politologa Sergeja Karaganova glavno sporočilo parade, »da je Rusija pripravljena braniti svoje interese tudi s silo, če bo treba, kar je odgovor na akutno konfrontacijo s Zahodom«.