Na Rdečem trgu je potekala največja vojaška parada po II. svetovni vojni, na kateri je Rusija na ogled postavila svojo vojaško moč ter nova politična zavezništva. Vojaškemu spektaklu je sledila spominska komemoracija za žrtvami velike morije, ki se je je udeležilo več kot 250 tisoč ljudi. V rokah so nosili podobe sorodnikov, ubitih v veliki domovinski vojni, kot ji pravijo v Rusiji.
Polona Frelih
Najprej so na Rdečem trgu hrumeli tanki, potem so ga preplavili udeleženci spominske komemoracije za 27 milijonov sovjetskih žrtev. V Rusiji skorajda ni družine, ki je vojna ni tako ali drugače prizadela. Pohodu nesmrtnega polka se je pridružil ruski predsednik Vladimir Putin. V rokah je stiskal portret očeta, ki je bil v vojni ranjen. Sporočilo spominskega pohoda, za katerega je pobuda prišla iz Kremlja, je bilo vsemu svetu dokazati, da je ruski narod enoten in samozavesten.
Vojaška parada je vedno demonstracija vojaške moči, letošnja pa je bila v tem smislu še posebno zgovorna. Na osrednjem ruskem trgu je korakalo več kot 16.000 vojakov – od konjeniškega spremstva predsedniškega polka do kozakov s sijočimi meči, ki so sodelovali prvič po dnevu zmage leta 1945.
Tlakovci Rdečega trga so ječali pod težo 194 kosov vojaške tehnike: od najnovejših bojnih tankov T-14 armata, raketnih kompleksov topol-M, protiraketnih sistemov S-400 do sistemov protizračne obrambe pancir S-1. Nemogoče je bilo spregledati, da je Rusija oborožena in nevarna, kot radi pravijo v hollywoodskih trilerjih.
Na takšni podlagi je še bolj do izraza prišel spravljiv Putinov govor, v katerem je poudaril, »da bo velika zmaga za vedno ostala na vrhu herojske ruske zgodovine«. Dodal je, »da niso pozabili na zaveznike v protihitlerjevski koaliciji« in da je »ruski narod hvaležen narodom Velike Britanije, Francije in Združenih držav Amerike za njihov prispevek k zmagi«. Odsotnim voditeljem omenjenih držav, ki so parado bojkotirali zaradi ruske priključitve Krima in podpore separatistom na vzhodu Ukrajine, je namenil sporočilo o pomembnosti ohranjanja povojnih mednarodnih ustanov in sistema mednarodnega prava, »ki so v praksi dokazali svojo učinkovitost pri reševanju sporov in konfliktov.«
Kljub bojkotu Zahoda zaradi najhujše krize v odnosih z Rusijo po razpadu Sovjetske zveze, ki ji pravijo kar druga hladna vojna, Putin na tribuni ni bil sam. Družbo sta mu delala kitajski predsednik Xi Jinping ter predsednik Kazahstana Nursultan Nazarbajev.
Jinping, ki se bo v Moskvi mudil kar tri dni, je s Putinom podpisal pogodbe za infrastrukturne projekte v vrednosti šest milijard dolarjev, kar bo le še utrdilo politično in vojaško zavezništvo med Pekingom in Moskvo. Kar zadeva novega starega kazahstanskega predsednika, gre za eno od ključnih figur nastajajoče Evrazijske unije.
Z zahodne perspektive se bo glavno srečanje zgodilo šele danes, ko bo v Moskvo pripotovala nemška kanclerka Angela Merkel, ki se bo srečala s Putinom, čedalje glasnejše pa so tudi špekulacije o njenem srečanju z Jinpingom. Nekateri komentatorji že pišejo kar o neformalnem mednarodnem vrhu brez nadzora ZDA, na katerem naj bi Merklova poskušala reševati nemško gospodarstvo.