Moskva – Na rožnato revolucijo v Gruziji ter oranžno revolucijo v Ukrajini, ki so jo s podporo mladinskim organizacijam sponzorirali predvsem ameriški lobiji, so se v Rusiji iz strahu pred ponovitvijo podobnih dogodkov odzvali z ustanovitvijo patriotskih mladinskih organizacij, kot sta gibanji Naši in Mlada Garda, »internetne revolucije« na Bližnjem vzhodu pa so rusko vodstvo spodbudile k pripravi osnutka konvencije Združenih narodov o »zagotavljanju mednarodne informacijske varnosti«. Borci za človekove pravice z vsega sveta so 18-stranski dokument že označili za prikrit poskus omejevanja svobode govora, med predstavniki številnih vlad pa je bil deležen precejšnjega odobravanja.
Od naše dopisnice
Rusija in druge svetovne sile so v minulih letih sprejele številne sporazume o omejevanju razvoja in uporabe jedrskega, biološkega in kemičnega orožja, ruska delegacija pa je ob robu 66. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov predstavila še osnutek besedila o omejevanju »kibernernetskega orožja«, s ciljem preprečiti »spodbujanje k spremembam režima s pomočjo novih tehnologij«. V besedilu, ki je plod skupnega dela ruskega varnostnega sveta in zunanjega ministrstva, so kot »veliko varnostno grožnjo izpostavili uporabo informacijskih tehnologij za agresijo in uničenje ter množično psihološko pranje možganov, s ciljem destabiliziranja družbe in države«.
V nadaljevanju so zapisali, da bi morale države v dobro nacionalne varnosti ohraniti pravico do oblikovanja lastnih pravil v svojem kibernetskem prostoru, ki bi ga morali nadzirati v skladu z nacionalno zakonodajo, na drugi strani pa bi morali ščititi internetno svobodo govora. »Ne želimo omejevati svobode, kot nam očitajo nekateri partnerji, ampak poskušamo v mednarodni skupnosti vzpostaviti ravnotežje med pravico do svobode informacij in varnostnimi grožnjami,« je očitke zavrnil Ilija Rogačev, vodja oddelka za nove izzive in grožnje na ruskem zunanjem ministrstvu.
Rusija s predlogi za preprečevanje »informacijskega terorizma« nastopa že od leta 1998 in internet izpostavlja kot »učinkovito orožje, s katerim lahko vlade na kolena spravijo politične režime drugih držav«, za kar nekateri ruski diplomati uporabljajo kar sovjetski termin »ideološka agresija«. Po besedah Sergeja Korotkova z ruskega obrambnega ministrstva je za takšno »agresijo« treba opredeliti vsak vladni poskus na internetu promovirati ideje, ki spodkopavajo druge države, pa četudi je govora o demokratičnih reformah. »Vsako informacijsko operacijo ene ali skupine držav proti drugi državi je treba opredeliti kot vmešavanje v notranjepolitične zadeve,« je bil kategoričen.
Bodo države v vzponu v prihodnosti krojile tudi internet?
Ruski osnutek resolucije je že dobil podporo Kitajske in vseh štirih srednjeazijskih držav: Tadžikistana, Uzbekistana, Kazahstana, Kirgizije, ki so tudi članice Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so lani sprejeli še precej bolj oster sporazum. V njem so vsak poskus ene države oslabiti »politični, gospodarski in družbeni sistem druge države« označili kar za »informacijsko vojno«. Po besedah Jamesa Lewisa, svetovalca inštituta Združenih narodov za nadzor nad razoroževanjem, vse te države »združuje želja po nadzoru nad vsebino in informacijami, ki jih vidijo kot orožje. Nekoč mi je uradnik iz ene od teh držav dejal, da je twitter ameriška zarota, s katero želijo destabilizirati tuje vlade. Ker razmišljajo na tak način, se sprašujejo, kako oblikovati zakone, s katerimi bi nadzirali informacijsko orožje.
Večjemu nadzoru nad internetom so naklonjena tudi druga gospodarstva v vzponu iz skupine Brik, v katerem poleg Kitajske in Rusije sodelujeta še Indija in Brazilija, kar je po mnenju profesorja prava na Harvardu Jacka Goldsmitha odraz širše geopolitične situacije. »Gospodarstva v vzponu ne bodo redefinirala samo globalnega gospodarstva, ampak tudi internetno zakonodajo. Ne more biti drugače. Internet je pomembno politično, družbeno in gospodarsko orožje. Vplivne države ga bodo poskušale preoblikovati tako, da bo odražal njihove interese. Bojim se, da bo v prihodnosti čedalje bolj po njihovem okusu,« je predstavil svoje bojazni.
Združene države Amerike nadzoru nad internetom odločno nasprotujejo, kar v bližnji prihodnosti ogroža kakršenkoli globalni sporazum o nadzoru kibernetskega prostora. »Globalna pravila ravnanja s seboj prinašajo veliko nevarnosti, saj državam dajejo milijon razlogov za blokiranje mednarodnih komunikacij. Na facebooku bi lahko, denimo, blokirali mobilizacijo proti diktatorjem, bloge disidentov itd.,« je strokovnjak za upravljanje interneta Martin Müller raztrgal odstavek, ki govori, »o omejevanju širjenja informacij, ki spodbujajo terorizem, secesionizem in ekstremizem ter spodkopavajo politično, gospodarsko in družbeno stabilnost«. Kodeks o informacijski varnosti je označil za še en jalov poskus uveljavljanja ozemeljske suverenosti na svetovnem medmrežju, kar je v osnovi nezdružljivo. Združene narode je pozval, »naj zavrnejo ratifikacijo besedila, ki poskuša globalni internet strpati nazaj v nacionalno škatlo«.