Moskva – Proti ruskemu glavnemu mestu se s severozahoda pomika ciklon, ki s seboj prinaša dež, točo in veter z močjo 20 metrov na sekundo, napovedujejo meteorologi. Po hudi vročini in strupenem smogu se prestolnici torej obetajo še silovita neurja, ki so v noči na ponedeljek že divjala na severozahodu Rusije. Brez elektrike je ostalo 90.000 ljudi, podrta drevesa pa so povzročala zamude v cestnem in železniškem prometu. Strokovnjaki opozarjajo, da Rusija na neurja prav tako ni pripravljena, kot ni bila na ekstremne temperature, zaradi katerih v državi še zdaj divjajo gozdni požari.
Od naše dopisnice
V izognitev kritikam se je ruski premier Vladimir Putin na nevihte odzval brez odlašanja. »Ukazal je, da je treba posledice hladne fronte sanirati takoj, v Severozahodnem federalnem okrožju pa obnoviti električno napeljavo in zagotoviti nemoteno delovanje zdravstvenih in socialnih ustanov,« so sporočili z njegovega urada. Že do ponedeljka popoldne so elektriko zagotovili 25 odstotkom porabnikov, drugim pa so jo obljubili do večera, je sporočil predsednik nacionalnega centra za upravljanje v kriznih razmerah Vladimir Stepanov.
Krizne štabe že ustanavljajo v Moskvi, ki naj bi jo ciklon dosegel v prihodnjih dneh, tokrat pa se je nemudoma odzval moskovski župan Juri Lužkov. Gradbena podjetja so dobila navodila, naj poskrbijo za stabilnost žerjavov in visokih zgradb, energetska in vodovodna podjetja pa, naj zagotovijo nemoteno preskrbo. Strokovnjaki so skeptični in opozarjajo, da v Rusiji stavbe ne zdržijo orkanskega viharja, podobno pa menda velja tudi za plinovode, naftovode in električne napeljave.
Deževje in nižje temperature, ki so se v Moskvi v ponedeljek zjutraj že spustile na prijetnih +25 stopinj Celzija, bi precej olajšale protipožarne ukrepe. Že brez tega se razmere počasi umirjajo in po poročanju ministrstva za izredne razmere se je požarno območje v zadnjih 24 urah zmanjšalo za 8000 hektarov in zdaj obsega 45.800 hektarov površin. Na vrhuncu ognjene stihije so plameni zajeli kar 200.000 hektarov gozda.
Ukrotili so tudi požar v bližini jedrskega raziskovalnega centra v zaprtem mestu Sarov. »Če bo ostalo tako, se bomo še ta teden od tam umaknili,« je sporočil Igor Panšin, vodja štaba za izredne razmere na območju reke Volge. Ukrotili naj bi tudi požare v zahodni regiji Brjansk, kjer je območje radioaktivnega sevanja še iz časov černobilske katastrofe leta 1986. Glede tega so pri časopisu Trud svarili, »da zaradi ognja Rusiji grozi drugi Černobil in da oblasti skrivajo prave razsežnosti katastrofe.« Pri Kommersantu so s prstom pokazali na ministra za izredne razmere Sergeja Šojguja, ki je menda osebno odredil zaprtje spletne strani Ruske agencije za zaščito gozdov, »kjer so objavljali napačne informacije o požarih v Brjansku«. Prav na tej spletni strani so prvi opozorili na nevarnost radioaktivnega sevanja zaradi požarov na jedrsko onesnaženih območjih.
Polona Frelih