Moskva – V Latviji, po številu prebivalstva primerljivi s Slovenijo, podobna pa je tudi njena polpretekla zgodovina, na referendumu odločajo, ali priznati ruščino kot drugi državni jezik. Zaradi bolečih spominov na sovjetsko okupacijo je referendum obsojen na neuspeh.
V Latviji živi nekaj več kot dva milijona ljudi, od teh je kar tretjina Rusov. Če upoštevamo »izbrisane«, je njihovo število še precej večje, vendar vsi na referendumu ne bodo mogli sodelovati, saj nimajo državljanstva. Referendum bo uspel, če ga bo podprlo 50 odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni več kot 770.000 ljudi, zato se predlagatelji iz organizacije Za materni jezik ne prepuščajo iluzijam. »Z referendumom smo hoteli oblastem pripraviti praznik nepokorščine. Dovolj nam je tega, da latvijska politična elita ignorira mnenje državljanov ruskega rodu,« pravi Janis Urbanovič iz opozicijskega Centra za harmonijo, ki v parlamentu zastopa interese rusko govoreče manjšine. Njeni pripadniki si želijo, da bi ruskemu jeziku priznali vsaj status uradnega jezika, kar za območja, kjer prevladujejo Rusi, priporoča tudi okvirna konvencija Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin. Upajo še, da se bo po zaslugi referenduma glas o njihovi stiski razširil do evropskih ustanov.
Skupina Evropske ljudske stranke (EPP) je na pobudo poslanke iz Latvije Inese Vaidere v evropskem parlamentu že organizirala razpravo, v kateri so se zavzeli za ohranitev latvijskega jezika kot edinega uradnega jezika. »Latvija izpolnjuje evropska pravila glede rusko govoreče manjšine. Rusko govoreča manjšina na drugi strani ne zadostuje merilom in opredelitvam uradnega regionalnega in manjšinskega jezika, kot ga opredeljuje evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih. Navzočnost ruskih priseljencev je neposredna posledica političnih in gospodarskih motivov ter migracijskih tokov v preteklih desetletjih,« je poudaril nekdanji predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek. Spomniti je hotel na sovjetsko okupacijo, med katero je sovjetska oblast na tisoče Latvijcev deportirala v Sibirijo, v njihove domove pa naselila prišleke iz Rusije. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je latvijski jezik postal edini državni jezik, znanje latvijščine pa je postalo pogoj za pridobitev državljanstva.
»Dovolili smo jim, da so po razpadu Sovjetske zveze ostali na našem ozemlju. Rekli smo jim, da lahko pri nas živijo pod določenimi pogoji. Ker hočejo spodkopati temelje naše države, moramo postati bolj odločni,« je poudaril Imants Paradnieks iz nacionalistične stranke Visu Latvija. Da podpora referendumu pomeni glas proti Latviji, je poudaril tudi predsednik Andris Berzinš, izjavo o latvijskem jeziku kot edinem državnem jeziku pa je sprejel tudi parlament (saeima). V njej so poudarili, da je »Latvija edini kraj na zemlji, kjer lahko obstajata in se razvijata latvijski jezik in kultura«. Po vsem svetu uporablja latvijski jezik samo 1,2 milijona ljudi, ruščino pa kar 120 milijonov.
Obe strani sta za predreferendumsko kampanjo izkoristili celo zimske razmere. Zagovorniki referenduma so v glavnem mestu Rigi v poledenelo gladino reke Daugave izdolbli besedo »da,« nasprotniki pa so jim vrnili s sloganom »Ne predaj se!«