Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je pred odhodom v København podpisal klimatsko doktrino, ki je »v sozvočju s strategijo o gospodarskem razvoju«, kakor se je izrazil kremeljski svetovalec Aleksander Dvorkovič. »Ne bomo sprejeli nikakršne zaveze, ki bi negativno vplivala na našo gospodarsko rast,« je poudaril in hkrati izrazil prepričanje, da okoljska pogajanja ne bodo prinesla pravno zavezujočega dokumenta. To Rusiji vsekakor ustreza, saj bi se podpisnice, če bi bil dosežen dogovor o korenitem zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov, dejansko začele ozirati po alternativnih virih energije, to pa bi močno prizadelo ruski izvoz plina in nafte.
Od naše dopisnice
Medvedjev je napovedal, da bo Rusija do leta 2020 zmanjšala izpuste na 25 odstotkov tistih iz leta 1990, in pojasnil, da bodo to poskušali doseči z modernizacijo tehnologije in razvojem obnovljivih virov energije.
»Cilj, ki ga je postavil Medvedjev, ni tako zelo spodbuden, saj ima Rusija zaradi gospodarskega zloma leta 1990 na tem področju še veliko prostora,« je komentiral Jaroslav Lissovolik, glavni ekonomist Deutsche Bank. V skladu s kjotskim protokolom merijo izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990. To je leto, ko je razpadla Sovjetska zveza in z njo tudi številne tovarne, kar pomeni, da se v Rusiji emisije toplogrednih plinov, vsaj na papirju, zmanjšujejo. Trenutno jih je kar za 34 odstotkov manj, kakor jih je bilo leta 1990.
Ruski emisijski krediti so velikanski
Rusija na leto nabere 1,1 milijarde ton t. i. emisijskih kreditov, ki jih utegne za velik denar prodati državam z emisijskim primanjkljajem, zato je iz Evrope že slišati pozive, naj se odpove privilegijem. »V nasprotju z Rusijo se izpusti v Evropski uniji vse od leta 1990 večajo. Prevzeli so obveznosti, ki jih niso izpolnili, pa kljub temu že pozivajo k novim, še ostrejšim zavezam,« je bil kritičen svetovalec predsednika Medvedjeva za podnebna vprašanja Aleksander Badricki.
Ruska delegacija je pred odhodom na pogajanja jasno in glasno povedala, da deklaracije, naslednice kjotskega protokola, ne bodo podpisali, če tega ne bodo storile tudi Združene države Amerike, Kitajska in druge industrijsko razvite države. »Brez sodelovanja ZDA učinkovit dogovor ni mogoč,« je opozarjal Badricki in dodal, da globalno segrevanje ozračja za Rusijo niti ni tako slaba stvar kakor za nekatere druge države. Večina Rusije leži nad arktičnim krogom, zato bi s segrevanjem ozračja prihranili pri ogrevanju, pridobili pa bi tudi ogromne obdelovalne površine. Na drugi strani priznava, da Rusija ni imuna proti klimatskim spremembam, saj premikanje ledenih plošč v Barentsovem morju že ogroža številne naftne ploščadi. Na to so opozorili tudi pri ruskem Greenpeacu, kjer ugotavljajo, da Rusija zaradi segrevanja ozračja izgubi kar štiri do sedem odstotkov BDP na leto. »Skoraj 65 odstotkov ozemlja Rusije prekriva permafrost, kjer leži kar 70 odstotkov nahajališč nafte in zemeljskega plina. Naftne in plinske družbe morajo zaradi segrevanja ozračja namenjati dodaten denar za ohranjanje obstoječe infrastrukture,« je opozoril aktivist Igor Podgorni.
Drugi, nasprotno, trdijo, da Rusiji otoplitve ustrezajo. Arktično morje, pod katerim se skrivajo velika nahajališča fosilnih goriv, bi namreč v tem primeru vse leto ostalo brez ledu, kar bi ruskim naftnim in plinskim podjetjem omogočilo, da bi tamkajšnja naravna bogastva izkoriščala vse leto. Takšnega mnenja so tudi tisti, ki trdijo, da za afero Climategate ne stoji nihče drug kot Rusija. Z razkritjem, da so znanstveniki vpliv človeškega dejavnika na globalno segrevanje ozračja dokazovali tudi s prirejanjem podatkov, naj bi poskušali diskreditirati okoljevarstvenike.