Logo

Ko pritisne zima, se vse vrti okoli plina

Z 10. januarjem Ukrajina uvaja­ prepoved na uvoz nekaterih prehrambnih izdelkov iz Rusije, kar je njen odgovor na izključitev Ukrajine iz prostotrgovinskega sporazuma z Rusijo. Ta je v začetku januarja uvrstila Ukrajino tudi med države, iz katerih je prepovedan uvoz hrane, s čimer se je uradna Moskva odzvala na protiruske sankcije.


 

Polona Frelih

Zaradi gospodarske vojne med sosedama že dolgo ni več letalskih povezav. Ukrajina je ruskim letalskim družbam prepovedala prelete ukrajinskega zračnega prostora, plinsko vojno med državama pa utegne kmalu občutiti tudi preostala Evropa. Države članice Evropske unije kar tretjino plina prejmejo iz Rusije, kar polovico po plinovodih, speljanih čez ukrajinsko ozemlje. Leta 2009 so zaradi ukrajinsko-ruskega plinskega spora sredi najhujše zime ostale brez plina tudi nekatere evropske države, temu pa utegnemo biti priča tudi letošnjo zimo, je konec lanskega novembra opozoril predsednik upravnega odbora ruskega plinskega velikana Gazprom Aleksej Miller.

Ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz je takrat obvestil, da jim Rusija ne bo več dobavljala plina, če zanj ne bodo prejeli predujma. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je odgovoril z uvedbo prepovedi na kupovanje ruskega plina, češ da so jim druge evropske države ponudile plin po ugodnejši ceni. Izbrali so francosko podjetje Engie ter britansko Noble Clean Fuels, plačilo za plin pa naj bi obubožani Ukrajini zagotovilo posojilo Evropske banke za obnovo in razvoj.

Ukrajinsko mesto, ki zmrzuje

Pri Naftogazu so napovedali, da bodo ruskemu Gazpromu radikalno povišali ceno tranzitnih tarif, in dejali, da so plin pripravljeni kupovati neposredno od njega samo, če bodo ceno za 1000 kubičnih metrov spustili pod 200 dolarjev. Na pogajanjih lani oktobra, ki so potekala pod pokroviteljstvom Evropske unije, je Rusija privolila v znižanje cene z 252 dolarjev za 1000 kubičnih metrov na 212 dolarjev, Gazprom pa je v zameno prejel od Kijeva tudi 234 milijonov od skupno 500 milijonov dolarjev obljubljenega predujma.

Ruski plin je nemoteno tekel v Ukrajino do konca lanskega novembra, ko je skoraj 2 milijona prebivalcev Krimskega polotoka zaradi ukrajinske sabotaže ostalo brez elektrike, Rusija pa je zaprla plinsko pipo, saj ji Ukrajina ni izplačala preostale vsote zahtevanega predplačila. »Ravnanje Ukrajine bo letošnjo zimo ogrozilo pošiljke plina ukrajinskim porabnikom kot varen tranzit plina čez ozemlje Ukrajine,« je bil jasen ­Miller.

Del njegove zlovešče napovedi se je že uresničil in v času, ko so se temperature v Ukrajini spustile pod –14 stopinj Celzija, so številni prebivalci pristaniškega mesta Geničesk na jugu Ukrajine ostali brez ogrevanja. Po poročanju ruskih medijev je tamkajšnji župan na zahtevo prebivalcev zaprosil za pomoč kar ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je njihovo prošnjo po besedah njegovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova iz humanitarnih razlogov odobril. Direktor Naftogaza Andrej Koboljev je omenjene informacije označil za rusko propagando, je pa navedbe Kremlja potrdil predsednik operativnega štaba za izredne razmere mesta Geničesk Aleksej Sišenko. V mesto pošiljajo plin s Krimskega polotoka, ki se je pred dobrim letom priključil Rusiji, kar je potrdil tudi premier Krima Sergej Aksjonov. Dodal je, da Ukrajina še vedno ni obnovila pošiljk električne energije Krimu, ki se mora zaradi tega zanašati izključno na pošiljke iz Rusije.

Voda, elektrika in ogrevanje kot orožje

Predvsem od ruske humanitarne pomoči so odvisni tudi prebivalci Doneške in Luganske narodne republike, kjer so po zgledu Krima na referendumih, ki jim Zahod odreka legitimnost, razglasili neodvisnost, na kar se je uradni Kijev odzval z vojaško operacijo. Konflikt na vzhodu Ukrajine je po podatkih Združenih narodov zahteval več kot 9000 življenj. 12. februarja lani so voditelji Rusije, Ukrajine, Francije in Nemčije v Minsku podpisali drugi mirovni sporazum, katerega veljavnost je tako imenovana normandijska četverica tudi letos podaljšala v nedavnem telefonskem pogovoru.

Tudi na separatističnem vzhodu države so po poročanju tiskovne agencije Doni nekatera mesta na vrhuncu zimske sezone ostala brez ogrevanja, ponekod je ukrajinska stran prekinila tudi dobavo vode. »Dnevi brez vode in gretja so v stanovanjih v Donecku nekaj običajnega. Napadi ukrajinske vojske so bili usmerjeni tudi na civilne objekte, rezervoarje vode ter plinske in električne napeljave, da bi že tako huda zima postala še bolj učinkovit morilec,« je neodvisni nemški vojni poročevalec Mark Bartalmai elektriko, vodo in ogrevanje označil za orožje Kijeva v »umazani ukrajinski državljanski vojni«.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

6/1/2016 clanek-2661960.md

Priporočam