Moskva – Ruski mediji napovedujejo, da bosta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ameriški predsednik Barack Obama že v petek podpisala novi sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki bo nadomestil sporazum Start 1, katerega veljavnost se je iztekla 5. decembra. K temu jih je napeljalo dejstvo, da se bosta oba predsednika konec tedna v Københavnu udeležila sklepnega zasedanja podnebne konference. Podpis je potrdil neimenovani ruski diplomat, ki je sicer zatrdil, da se to ne bo zgodilo v danski, ampak v neki drugi evropski prestolnici. Kateri, ni hotel razkriti.
Od naše dopisnice
Ruski in ameriški pogajalci se v Ženevi že pol leta pogajajo o novem sporazumu, ker pa pogajanja potekajo za tesno zaprtimi vrati, je o poteku mogoče le ugibati. Še bolj zato, ker sta nadvse redkobesedna tudi Medvedjev in Obama, ki sta se tej temi nazadnje posvetila v sobotnem telefonskem pogovoru. »Predsednika sta izmenjala mnenja o poteku pogajanj in možnostih za dosego sporazuma, ki je ključen za strateško stabilnost sveta. Z zadovoljstvom sta ugotovila, da so pogajalci dosegli velik napredek,« so sporočili iz Kremlja, kjer o morebitnem datumu podpisa novega sporazuma niso rekli niti besede. Še bolj skopi so bili v Beli hiši, saj so bili pripravljeni zgolj potrditi, da sta se predsednika pogovarjala.
Bodo do petka odpravili nesoglasja?
Pogajalci v Ženevi o poteku pogajanj ne obveščajo niti visokih uslužbencev svojih veleposlaništev, zato ni jasno, ali jim bo do petka dejansko uspelo zgladiti še preostala nesoglasja. Pogajalski delegaciji ne najdeta skupnega jezika glede omejitve števila nosilcev jedrskih konic in postopkov preverjanja. »Dogovor je skorajda dosežen, zataknilo se je pri majhnem številu vprašanj, ki pa so zelo kompleksna,« je trenutno stanje opisal tiskovni predstavnik State Departmenta P. J. Crowley. Državna sekretarka Hillary Clinton je izrazila prepričanje, da je le še vprašanje časa, kdaj bo dogovor dosežen, podobnega mnenja pa je tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. »Dogovor bo podpisan v kratkem,« je bil optimističen.
Podobnega mnenja so tudi politični analitiki, ki novi sporazum pričakujejo še pred koncem leta, v podkrepitev svoje teze pa navajajo, da sta obe strani v to vložili preveč truda, da bi si lahko dovolili nadaljnje zamude. København se jim zdi kot nalašč za zgodovinski dogodek. »Vsi pričakujemo, da bodo tam postavili piko na i,« je prepričan James Collins, nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji, zdaj pa vodja programa za Rusijo in Evrazijo pri ustanovi Carnegie. Strobe Talbott, predsednik inštituta Brookings in strokovnjak za Rusijo sodi, da je Rusija namenoma zavlačevala, saj je hotela preprečiti, da bi dogovor sklenili pred podelitvijo Nobelove nagrade, ki jo je Obama dobil prav zaradi prizadevanj za svet brez jedrskega orožja. »Rusi so napačno predvidevali, da si bo Obama pred slovesnostjo tako močno želel dogovora z Rusijo, da bo privolil v koncesije v zadnjem trenutku,« je zapisal na svojem blogu.